SiolNET - Alenka Teran Košir: ... Kranja - Maja Vidmar - lahko pomaga na povsem svojstven način
Pred vrati je finale sezone v športnem plezanju, tekma v Kranju, ki ima v življenju njegove dvakratne zmagovalke, Maje Vidmar, poseben pomen. Po eni strani je zaradi želje po dokazovanju pred domačim občinstvom tam čutila večji pritisk, po drugi strani pa ji je Kranj vlil dodatne motivacije in ji dal občutek, da jo polna dvorana navijačev v kritičnih trenutkih lahko ponese še višje v smeri.
31-letna Škofjeločanka Maja Vidmar je v zgodovini športnega plezanja edina, ki je zmagala na šestih zaporednih tekmah v svetovnem pokalu (sezona 2007), in edina, ki se je kar 13-krat uvrstila v finale zaključne tekme v športnem plezanju, ki ga gosti Kranj. Dvakrat ji je pred domačimi navijači uspelo stopiti tudi na najvišjo stopničko zmagovalnega odra.
Letošnji finale bo na sporedu ta konec tedna, v športni dvorani Zlato polje v Kranju bo nastopilo 19 slovenskih plezalcev, tudi 17-letna Janja Garnbret, že pred koncem sezone zmagovalka skupnega seštevka v svetovnem pokalu, in Domen Škofic, prav tako pretendent za skupno zmago.
Ali ime Maja Vidmar v svetu športnega plezanja še vedno nekaj pomeni?
Mislim, da ja. Večina plezalcev me pozna in ve, kaj sem v svoji športni karieri dosegla. Res pa je, da prihajajo mlajše generacije, ki me ne poznajo in ki jim moje ime ne pove prav dosti.
Aprila letos ste končali športno kariero. Kaj počnete v "civilnem življenju"?
Kako zahteven je bil ta prehod? Treniranje in tekmovanje sta bila dolgo časa moj način življenja. Imela sem zelo jasno zastavljene cilje, ki so me gnali naprej. Še vedno pogrešam tekmovanja, vendar se zavedam, da je bil to del življenja, ki je za menoj, in da se odpira novo.
Kljub temu še vedno plezam, predvsem v skali, za katero je bilo vedno nekoliko manj časa. Na tem področju imam nekaj ciljev, ki mi predstavljajo izziv in ki bi jih rada dosegla.
Vedno več pomagam svojemu fantu Anžetu, ki je selektor mladinske reprezentance in trener obetavnih športnih plezalcev. Seveda pa imam v življenju cilje tudi na drugih področjih.
Veliko športnikov se po koncu športne kariere poda na trenersko pot. Je to blizu tudi vam? Prenos vašega znanja bi bil vsekakor dobrodošel.
Nikoli nisem razmišljala o sebi kot o profesionalnem trenerju. Se pa zavedam, da imam veliko tekmovalnih izkušenj, ki jih z veseljem predajam naprej. Veseli me, ko vidim, da nekomu, ki trdo dela, pomagam pri doseganju njegovih ciljev. Vsak tekmovalec je drugačen v dojemanju treningov in tekmovanj, vendar dostikrat vidim, da jim zaradi vsega, kar sem doživela, lahko pomagam na način, na katerega jim drugi ne morejo.
Trenutno najbolj vroča športna plezalka na svetu Janja Garnbret niza neverjetne uspehe že pri rosnih 17 letih, vam je to uspelo pri prav tako rosnih 22., ko ste v sezoni 2007 zmagali na šestih tekmah svetovnega pokala zapored. Kaj bi ji lahko vi svetovali? Kakšne pasti jo čakajo na športnem potovanju?
To, kar Janji uspeva letos, je res neverjetno. Naslov najboljše plezalke na svetu je težko osvojiti, še težje pa je to ubraniti. Upam da bo v prihodnjih letih znala poiskati cilje, ki jo bodo še vedno motivirali.
Ne poznam je zelo dobro, verjamem pa, da to ne bo težava, ne nazadnje že zaradi prihajajočih olimpijskih iger.
Želim ji, da bi zares cenila svoje dosežke in da bi se ves čas zavedala, da v prvi vrsti pleza zaradi sebe. Spomnim se, kako so me ljudje za doseženo drugo mesto na svetovnem pokalu tolažili z besedami "Saj bo naslednjič bolje," namesto da bi mi čestitali za vrhunski dosežek. Nihče tega ne dela z namenom, da bi te prizadel, vendar je v takih trenutkih pomembno, da veš, zakaj to počneš.
Športno plezanje bo kmalu postalo del olimpijske družine. So bile olimpijske igre tudi vaše sanje?
Ja, vedno sem si želela nastopati na olimpijskih igrah. V Tokiu bo v plezanju podeljen samo en komplet medalj. Upam, da bo izbrani format tekmovanja ustrezal našim najboljšim plezalcem.
Ta konec tedna bodo v Kranju znova gostili finale svetovnega pokala v športnem plezanju. Za slovenske plezalce je to vedno zelo pomembna tekma, letos jih bo v Kranju priložnost dobilo kar 19. Kaj je Kranj pomenil vam?
Tekma v Kranju je bila zame vedno nekaj posebnega. Po eni strani sem čutila večji pritisk, ker je bila želja po dokazovanju pred domačim občinstvom zares velika, po drugi strani pa mi je Kranj dal dodatno motivacijo in občutek, da te polna dvorana navijačev v kritičnih trenutkih ponese še nekoliko višje v smeri. Kadarkoli se sprehodim po dvorani Zlato polje v meni oživijo vsi ti občutki, ki sem jih takrat doživljala kot tekmovalka.
Kakšne možnosti pripisujete slovenskim tekmovalcem?
Domen, Janja in Mina so zagotovo kandidati za najvišja mesta. Ne nazadnje so to letos že večkrat dokazali. Potem je tukaj še Tjaša Kalan, ki že ima nekaj izkušenj s plezanjem v finalu na tekmah za svetovnih pokal, in številni mladi plezalci in plezalke. Mnogi izmed njih so na mednarodnih mladinskih tekmah dokazali, da lahko plezajo na velikih tekmovanjih. Zagotovo pa so v ekipi tudi plezalci, katerih cilj je nabiranje izkušenj in ne uvrstitev med najboljše.
Kako bi ocenili trenutni slovenski športnoplezalni potencial?
Mislim, da je v Sloveniji veliko perspektivnih mladih plezalcev in plezalk, zato sem glede prihodnosti optimistična.
Pogoji treniranja še vedno niso dobri, se pa izboljšujejo. Imamo tudi trenerje, ki delajo dobro in ki jim delo s tekmovalci predstavlja izziv.
Za prihodnost tekmovalnega športnega plezanja v Sloveniji se ne bojim.
Alenka Teran Košir
Foto: Luka Fonda, Vid Ponikvar