Tema meseca: Vse o gorniškem filmu / Intervju z Janjo Garnbret / Matajur in Zahodni Julijci / Mladinsko delo na prepihu / Padci pri plezanju ...
Uvodnik: Plemenska srečanja. Mire Steinbuch
TEMA MESECA
Brez gorniškega filma ne bi bilo festivalov. Pionirska leta gorniškega filma. Mire Steinbuch
Wolfgang namesto Silvestra. Definicija gorniškega filma. Mire Steinbuch
Trento najstarejši, Banff največji. Anketa med festivali gorniškega filma. Mire Steinbuch
KOLUMNA
Moja hoja na Triglav. Marcel Štefančič, jr.
INTERVJU
Dekle, ki nikoli ne pade. Pogovor z Janjo Garnbret. Martina Čufar Potard
KOLUMNA
Napaka. Viki Grošelj
DOLOMITI
Po smeri prvopristopnikov. Cima di Mezzo. Matija Turk
DOŽIVETJA
To je bila dragocena izkušnja. V hladnem objemu dežja. Izidor Tasič
RAZGLEDI
Doživeti "Mons major". Matajur/Monte Mataiur ali Baba, 1643 m. Olga Kolenc
MINIATURA
Dan, bogat z doživetji. V Zahodnih Julijcih. Jana Remic
Z NAMI NA POT
Presenetljiva divjina Savinjskih Alp. Dleskovška planota. Mojca Stritar Kučuk
OPISI
Veliki vrh in Velika Zelenica. Mojca Stritar Kučuk
Deska. Mojca Stritar Kučuk
Dleskovec. Mojca Stritar Kučuk
Križevnik. Mojca Stritar Kučuk
MLADI PLANINCI
Mladinsko delo na prepihu. Delo mladih in delo z mladimi in kaj je pravzaprav razlika. Uroš Kuzman
VELIKI GREBENI ALP
V osrčju Mont Blanca. Kuffnerjev greben na Mont Maudit. Klemen Gričar
POTOPIS
Tri dežele, en svet. Občutenje treh celin. Marijan Lačen
MEDNARODNI PROJEKT
Plezanje v peščenjaku, ki te prevzame. Plezanje za vse. Manca Čujež
PORTRET
Nekateri zmorejo več. Pogovor z Jankom Kovačičem. Andreja Erdlen
IZOBRAŽEVANJE
Ali bo vzdržalo? Padci pri plezanju. Aljaž Anderle
MINIATURA
Prelepo je, da bi uničili ta košček sveta. Petra Škarja
GORSKO CVETJE
Iskanje izgubljenega lepotca. Skalni popon. Ivan Premrl
KOČE
Ena boljših poletnih planinskih sezon. Po sporočilu za javnost povzela Zdenka Mihelič.
ORIENTACIJA
Orientacisti z Balkana tekmovali na Pokljuki. Po sporočilu za javnost povzela Zdenka Mihelič.
ALPINIZEM
Nova stara smer. Pajek ali Šraufova. Janez Gril
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
V SPOMIN
Uvodnik: Plemenska srečanja
Bilo mi je nerodno. Sedel sem v poltemi Kosovelove dvorane, poslušal odlično predavanje Iztoka Tomazina, podkrepljeno z dobrimi in zanimivimi fotografijami, ter se spraševal, zakaj je dvorana napol prazna. Tomazinov slog je špartanski. Brez mašil, vsaka beseda ima svojo težo in nobena ni preveč. Ne vem, kako se je počutil, ko je govoril nekaj desetinam poslušalcev, jaz sem se neprijetno. Ampak na srečo vedno ni tako. Pri Paulu Pritchardu so bili skoraj vsi sedeži zasedeni. Delno ohromljeni plezalec, ki jo je skupil med plezanjem na Totem Pole, govori s težavo, a artikulirano; giblje se težko, vendar v njegovih besedah ni zaznati posledic poškodbe, nastale, ko je velika padajoča skala zadela njegovo glavo. Ker ima neuporabno desno roko, se je naučil pisati z levico. Po predavanju se je počasi podpisoval v svojo odlično knjigo Deep Play (Nevarna igra, Sidarta 2009), a vrsta čakajočih na avtogram zaradi tega ni bila nič krajša, le počasneje se je pomikala.
Znana imena, zlasti tuja, napolnijo dvorane. Nekateri govorniki radi slišijo smeh med publiko, zato svoja predavanja začinijo s humorjem. Drugi so bolj suhoparni, stvarni, o svojih drznih podvigih pripovedujejo manj dramatično kot tisti, ki je šel zjutraj v trgovino in ga je na zebri skoraj zbil šofer, ki je prevozil rdečo luč. Dean Potter, Chris Bonington, Matevž Lenarčič, Lynn Hill, Matjaž Jeran, Maurizio Zanolla - Manolo in še koga bi lahko omenil, so imena, ki privabljajo. To so ljudje, katerih predavanje te obogati, navduši. Uglasiš se na njihovo frekvenco in si zadovoljen, ker s teboj delijo svoje izkušnje in zgodbe.
Namenoma sem začel s predavanji, ker so pomemben del skoraj vsakega festivala gorniškega filma, prijetna popestritev, ki je med obiskovalci zelo priljubljena. Med filmi, ki sem si jih uspel ogledati v desetih letih festivala gorniškega filma v ljubljanskem Cankarjevem domu, ni bilo slabega. Bili so le bolj ali manj dobri oziroma odlični, karkoli si že kdo predstavlja pod to oznako, pogojeno tudi s posameznikovim okusom. Zame je odličen tisti film, ki mi je med množico videnih ostal v spominu in iz katerega si v duhu lahko takoj prikličem kakšen prizor. Dokler bom pomnil, ne bom pozabil Manolovega virtuoznega plezalskega baleta v Odisejadi stare smeri (Verticalmente Démodé), Tihega snega (Silent Snow), Lhama, otroka Himalaje (Lhamo, l'Enfant de l'Himalaya), Vstaje v dolini (Valley prising), Meruja (Meru), Vrha (The Summit), K2 - dotika neba (K2 - Touching the Sky), Jureka (Jurek) in ne Karavane sanj (Karawana Marzeń) niti Sfinge - če omenim samo nekatere, ki so mi najprej prišli na misel.
Filmi (in predavanja) sproščajo užitke in estetske občutke, ki so - boljšega izraza, kot je ta zguljena fraza, žal ne najdem - duševna hrana, spodbuda za nove ideje in premišljevanje o človekovi zmogljivosti, ravnanju na meji ali celo onkraj njegovih sposobnosti. Pomembna komponenta je tudi zavest, da si med podobno mislečimi ljudmi, ki tam zunaj gojijo podobno dejavnost. Zato je večkrat govor o plezalskem plemenu. Vendar Will Gadd v The New York Timesu v zanimivem članku ugotavlja, da obstajajo podplemena, ki se med seboj razlikujejo po miselnosti in zvrsti plezanja; Voytek Kurtyka, ki se ne spušča v te detajle, pa je nekje komentiral, da je ponosen, ker pripada človeškemu plemenu, ki ga sestavljajo plezalci.
V prvih letih festivala gorniškega filma sem bil nad obiskom razočaran, zadnja leta pa z veseljem ugotavljam, da se povečuje, da se je festival prijel. Dejstvo je, da v Ljubljani lahko gledamo iste filme, kot jih vidijo obiskovalci na večjih in starejših festivalih po svetu. In poslušamo predavatelje, ki so gostovali v Banffu, Kendalu ali Trentu. To pa šteje.
Mire Steinbuch