Večer, V žarišču - Urban Červek: Okolje in blaginja: najboljši na svetu. Zaradi varovanja okolja so državljani srečnejši, …
… sodeč po rezultatih mednarodne raziskave, pa je Slovenija najboljša država pri izkoriščanju narave za izboljšanje blaginje svojih državljanov.
Inštitut Legatum s sedežem v Londonu je v svojo formulo za izračun letnega indeksa blaginje prvič vključil tudi prizadevanja vlade za zmanjšanje onesnaževanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in omejevanje izkoriščanja naravnih virov. "Varovanje okolja in bivanje državljanov v lepšem, čistejšem in celo bolj prisrčnem okolju je močno povezano z blaginjo," je za agencijo Reuters povedala Alexandra Mousavizadeh, direktorica inštituta Legatum.
"Agresivna" okoljska politika
Indeks so objavili v času vedno večjih prizadevanj za reševanje težav zaradi podnebnih sprememb in za pospeševanje trajnostne rasti. Septembra lani so si države članice Združenih narodov postavile številne ambiciozne cilje, da bodo do leta 2030 končale revščino, zaščitile planet in zagotovile blaginjo za vse. Decembra se je v okviru orientacijskega sporazuma, sprejetega v Parizu, skoraj 200 držav strinjalo, da bodo povečanje globalne temperature ohranjale pod dvema stopinjama Celzija ter tako brzdale globalno segrevanje. Pariški podnebni sporazum je včeraj tudi formalno začel veljati, mesec dni zatem, ko je ratifikacijske listine pri ZN deponiralo 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, s čimer se je zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo.
Indeks inštituta Legatum meri blaginjo v 149 državah ne samo na osnovi bogastva, ampak tudi na osnovi cele vrste drugih dejavnikov, vključno z izobraževanjem, osebnimi svoboščinami, kako varni se ljudje počutijo in kako se razumejo s sosedi. Leta 2016 se je na prvo mesto uvrstila Nova Zelandija, sledi ji Norveška, medtem ko se je Slovenija uvrstila na vrh v kategoriji, namenjeni naravnemu okolju. Za to uvrstitev gre zahvala predvsem "agresivni" okoljski politiki, ki jo je Slovenija sprejela v zadnjem desetletju, vključuje pa tudi oblikovanje obsežnih zaščitenih območij na kopnem in na morju, sporočajo iz inštituta.
"Slovenija je država z veliko raznovrstnostjo naravnega okolja na majhnem območju," je povedala slovenska ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. "Ohranjena narava je naš osrednji nacionalni zaklad in naša identiteta." Oblikovanje naravnih parkov je izboljšalo zdravje in povečalo srečo ter pomagalo turizmu, kar je nato bistveno izboljšalo splošno blaginjo v državi, je povedala Harriet Maltby, vodja raziskovanja politike za indeks blaginje na inštitutu. Novi indeks pa je ob tem kaznoval hitro razvijajoče se države, kot sta Kitajska in Indija, ki sta ustvarili visoke stopnje rasti, zmanjšali revščino, vendar vse na račun kakovosti zraka.
Zavarovanih dobrih 13 odstotkov površine
Trenutno imamo v Sloveniji en narodni park (Triglavski narodni park), tri regijske parke (Kozjanski park, Notranjski regijski park in Regijski park Škocjanske jame), 45 krajinskih parkov, en strogi naravni rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1163 naravnih spomenikov, navaja Agencija RS za okolje. Skupno je zavarovanih je 13,31 odstotka površine Slovenije. Narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobit- na narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območ- ja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Krajinski park pa predstavlja območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Urban Červek
Fotografija: Kljub temu, da je prav ohranjena narava ključna za turistični zaslužek in blaginjo ljudi, se naravovarstveniki soočajo s pritiski domačinov in podjetnikov, ki si želijo manj omejitev za posege v prostor. Tudi v Triglavskem narodnem parku. (Matevž Lenarčič)