AO Tržič - Slavko Rožič: Oktobra sva z Juretom Nočem (AO Mojstrana) plezala v Yosemitih.
SlavcR: Kdo pa sedi za vašo mizo?
Preplezala sva kar nekaj poči v tamkajšnjih stenah.
Moje doživetje sem opisal na nekoliko drugačen način v blogu Kdo pa sedi za vašo mizo?, tukaj pa prilagam tabelo vzponov in nekaj slik za pokušino.
Kdo pa sedi za vašo mizo?
Najino bivanje v Yosemitih je šlo h koncu. Poleg big wallov, plezanja in pasjega življenja v Camp 4 sva spoznala tudi nekaj prav posebnih ljudi. Že po nekaj dnevih bivanja sva videla, da se ti tipi zbirajo za točno določeno mizo v El Cafeteriji, da praviloma ne plačujejo kave in da uživajo v Dolini prav poseben ugled. Pravi badassi, bitchini oziroma legende z razlogom.
Svojčas je visel napis “Only for dogs and alpinists” nad vhodom v kamp. Napisa ni več, spremenilo pa se tudi ni kaj dosti.
Ko sva se mučila v začetku Nosa so mimo naju šibali lokalci in tako, malo za trening trenirali speed climbing. Ma ja, tipi, ki so šli tako mimogrede desetkrat ali več samo čez Nos so se na lepo nedeljo prišli malo razgibat. Samo do El Cap Tower, pa hitro nazaj, da ne zamudijo kosila. Tu sva srečala Aleksa Honnolda, ki je v fazi okrevanja po zvinu gležnja prišel malo potrenirat, da ne pride iz forme. V zimskih La Sportiva gojzarjih, zaradi gležnja seveda… Legenda ! Fant je strašansko prijazen, kar sva ugotovila dva dni kasneje, ko smo se srečali pod pokami Rangers Rocka. Prijazno se je nastavil fotoaparatu in se slikal z Juretom, malo smo pokramljali in nekoliko sramežljivo je sprejemal naše izraze spoštovanja do njegovih plezalnih podvigov. Alex ni sedel za mizo, njegovo življenje je plezanje in nomadsko življenje v kombiju. Pa ne samo to, njegova filozofija je iskanje enostavnih, trajnostnih rešitev za izboljšanje življenja širom po svetu. Preprostost je bistvo, cilj pa boljše življenje. Leta 2012 je ustanovil Honnold Foundation , kjer zbira denar in uresničuje svoje poslanstvo.
Jure in Alex pod Rangers Rockomjure-honnold
V Dolino je prišel tudi Adam Ondra. Prvič v življenju in z visokimi cilji. Jasno je v El Cafeteriji sedel za mizo z ostalimi badassi. Mediji dobro pokrivajo njegov vzpon prek Dawn Walla, ki velja za eno najtežjih smeri na svetu. 31 raztežajev ekstremne plezarije, desete ali enajste stopnje… Jure, ki je manj zadržan, je tudi njega poprosil za skupno sliko. Na glavo si je poveznil našo legendarno kapo AO Tržič, meni pa slika ni uspela. Očital si bom do konca življenja. Bemtiš telefone in fleše. Ponovno pa si ga nisva upala nadlegovati.
Ste že slišali za Toma Evansa ? Tudi on sedi za to mizo v El Cafeteriji. V bistvu je Big Brother El Capa, njegovim 500 in 600mm objektivom ne uide nič, kar se dogaja v Steni. Poste in slike nato objavlja na spletu El cap report, za nekaj dolarjev pa jih po dogovoru odstopi tudi plezalcem, ki jih je snemal. Zakaj to počne ? Kot večina tipov v Dolini, for fun in za kakšen dolar, živeti se v zibelki kapitalizma vseeno ne da zastonj.
Big brother naju je spremljal v steni tomevans1
Za mizo je redno sedel tudi Chongo. Pozornost pritegne zaradi svojega videza. Tako, malo klošarsko deluje. Videz seveda vara in Chongo je legenda Doline. Na deževen petkov večer pijemo viski v baru. Poslavljava se od Doline. Chongo sedi pri ognju, kjer se greje in suši obleko. Prisedem z enakim namenom. Takoj me poduči, da ni ravno zgovoren tip in da če sem se prišel pogovarjat, ni pravi za to. Potolažim ga, da sem še manj zgovoren kot on. Po minuti ali dveh tišine mu vrag ne da miru in začneva se pogovarjati. Ne o plezanju, kjer je bil legenda, ampak o njegovi znanosti in teoriji relativnosti in o fiziki, ki jo obožuje. Ni hodil na faks, sam se je učil od mojstrov, ki so prihajali v Dolino. Ko ga povprašam, če pozna našega Jožefa Štefana in njegove termodinamične zakone je led prebit. Torej nisem zabit in neuk povprečen Američan, ki jih tako prezira. Branje in znanje sta vrednoti. Trdi, da je Einstein v zmoti in da ima on odgovore. Preko Fourierovih transformacij se prebijava v bistvo vesolja in podobno, pogovor je naporen, pijačo odkloni. Ne pije, me pa povabi na konzumacijo božje zeli, k ogledu njegove spletne strani in branju njegovih del, ki so mu v ponos. Ostaneva vsak pri svoji opciji opoja, še malo pomodrujeva in naslednje jutro me legende izza mize prav prijazno pozdravijo. Chongo je zakon !
V drobovju znanosti s Chongomchongo2016
Douglas ni sedel za mizo, je pa v najinem življenju v Dolini pustil velik pečat. Ko sva prišla s plezanja z Royal Arches, ga je Jure opazil da kadi in ga šel poprosit za cigaret in ogenj. Kajenje v Ameriki je bad, grdo, v javnosti se ne kadi. Vendar se Douglas požvižga na to. Večer se je zaključil v Camp 4 , kjer naju je Douglas spravljal na ustrezne energijske nivoje, v zahvalo pa je dobil Jurčkov alpski klobuk, s katerim je po Dolini zbujal pozornos zaradi podobnosti z legendarnim Anselom Adamsom. Douglas je prišel v Dolino, da se odklopi od klasičnega ameriškega življenja in to v bistvu počnejo vsi, ki pridejo sem. Tudi midva, pa trije Romuni s katerimi sva sodelovala, najina soseda Angleža v kampu, nora rangerka v Royal Arches, ki je solirala po pokah brez strahu, pa Turka s katerima sva plezala in še vsi ostali, ki sva jih imela čas in čast spoznati.
Tole sem napisal, ker te vsako potovanje nekoliko spremeni. Vsako plezanje je zgodba zase in z vsakim plezanjem so izkušnje večje. Ne samo plezalske, ampak tudi življenske. In to je pomembno. Če se vrneš domov z občutkom, da si užival in da si za nekaj bogatejši, potem ni pomemnbo nič drugega in ni več kaj dodati.
@Slavc