Delo - Grega Kališnik: Slovenci in osemtisočaki - Če smo osvajalsko pionirstvo zamudili, pa smo se vrhunstvu himalajizma priključili po novih, težjih, neprvopristopniških smereh
Dolga je bila pot, polna zagonetk, da je človek, alpinist, himalajist, prvič stopil na himalajski vrh, višji od 8000 metrov. Dolgo se je nakazovalo, za las spodletelo (sta bila na vrhu Everesta že leta 1924 Angleža George Mallory in Andrew Irvine?), a junija 1950 je francoska odprava neizpodbitno osvojila Anapurno, z 8091 metri deseto najvišjo goro na svetu, prvega od štirinajstih samostojnih osemtisočakov.
Potem se je plaz sprožil. Maja 1953 sta na vrhu sveta, vrh 8848 metrov visokega Everesta, stala Novozelandec Edmund Hillary in Šerpa Tenzing Norgaj. Istega leta je Avstrijec Hermann Buhl vzel nedolžnost pakistanskemu Nanga Parbatu, leta 1954 sta bila osvojena druga najvišja gora K2 in Čo Oju, na prvi je šlo prvenstvo Italijanom, na drugem Avstrijcem, leto pozneje so Francozi osvojili Makalu, Britanci Kangčendzengo, leta 1956 so se vrha Manasluja veselili Japonci, Lotseja Švicarji, Avstrijci so prišli na Gašerbrum II. Leta 1957 so bili Avstrijci prvi na Broad Peaku, leto pozneje Američani na Gašerbrumu I, leta 1960 so Švicarji in Avstrijci vzeli mero Daulagiriju, leta 1964 je, če grdo zapišem, padla še Šiša Pangma, svoj edini povsem domači osemtisočak so prvi osvojili Kitajci.
Osem od 14 najvišjih gora je v Nepalu, pet jih je v Pakistanu (K2, Nanga Parbat, Broad Peak, Gašerbrum I in Gašerbrum II), Šiša Pangma je kitajska, tibetanska.
Če je bila sprva temeljna misel, težnja osvojiti vrh, torej cilj, se je matrica po tem, ko so bili najvišji osvojeni, spreobrnila v iskanje poti, načinov osvojitve vrhov. Če so Slovenci osvajalsko pionirstvo zamudili, so se vrhunstvu himalajizma priključili z osvajanjem osemtisočakov po novih, težjih, neprvopristopniških smereh.
Naše leto 1975
Oktobra 1975 smo Slovenci stopili na prvi osemtisočak; 8463 metrov visoki Makalu so osvojili Stane Belak, Marjan Manfreda brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil tedanji višinski rekord, Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. Vzpon po južni steni ostaja pojem klasičnega himalajskega plezanja. In je bil podlaga za odskok Slovencev na druge osemtisočake in med najizvrstnejše osvajalce strehe sveta.
Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik sta dve leti po Makaluju, Slovenci so nanj neuspešno poskušali že leta 1972, stala na vrhu Gašerbruma I, istima dvema gre prvenstvo tudi ob osvojitvi Everesta leta 1979.
Na Everestu je bil tedaj od Slovencev tudi Stane Belak. Viki Grošelj se je leta 1984 povzpel na Manaslu (neslovenskih soplezalcev ne omenjamo, no, tako na Everestu kot na Manasluju in še kje je bil, denimo, Hrvat, tedaj Jugoslovan Stipe Božić). Leta 1986 je bil Viki Grošelj že tudi na Broad Peaku skupaj z Bogdanom Biščakom, dan za njima je Marija Štremfelj postala prva Slovenka na osemtisočaku. Šesti osvojeni osemtisočak je istega 1986. postal Gašerbrum II, na vrhu katerega so bili Bogdan Biščak, Viki Grošelj, Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj. Marjan Kregar in Iztok Tomazin sta leta 1987 osvojila Daulagiri, Tomazin je bil leto pozneje vrh Čo Ojua. Leta 1989 je Grošelj svojo zbirko obogatil z Lotsejem, Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek pa sta se veselila Šiša Pangme. Leta 1990 sta Marija Frantar in Jože Rozman stala na vrhu Nanga Parbata, leto za tem je na glavnem vrhu Kangčendzenge stal Grošelj, leta 1993 Grošelj In Zvonko Požgaj stojita na vrhu K2, prvem, državno gledano, samostojnoslovenskem osemtisočaku in trinajstem, na katerem je stala naše gore noga. Leta 1995 brata Drejc in Davo Karničar dosežeta vrh Anapurne in z nje smučata. Slovenija je imela pred več kot dvajsetimi leti torej vse osemtisočake pod streho.
Približno tako je potekalo zgodovinsko prečenje s prvega do štirinajstega poslovenjenega osemtisočaka, Slovenija je postala deveta država, ki ji je to uspelo. Avstrijcem gre pet prvenstev.
Pahljača
Našteli smo naše prvopristopnike, preigravanj o Slovencih in štirinajsterici najvišjih je ogromno. Že pred več kot desetimi leti je na vrhu katerega od osemtisočakov stalo več kot 60 Slovencev (na Everestu 17), prva Slovenka na osemtisočaku Marija Štremfelj je bila leta 1990 tudi prva (in edina) Slovenka doslej na Everestu, tedaj z možem Andrejem tudi prvi zakonski par na vrhu sveta.
Slovenci, zamudniki v petdesetih, pa napredniki v težavnosti osvajanja najvišjih vrhov nekoristnega sveta – Davo Karničar je smučal z vrha Everesta v bazni tabor, ves svet je spremljal solo podvige Tomaža Humarja najprej na Daulagiriju, nato večdnevno agonijo v steni Nanga Parbata in helikoptersko reševanje. Ne nazadnje, zanimivo, Tomaž Jakofčič je bil vrh Everesta leta 2009 kot gorski vodnik angleške agencije s tremi gosti.
Slovensko osvajanje najvišjih vrhov ima tudi madeže, za katere se ne najde ali noče najti čistila, važno, da je naš alpski bojevnik, bojevnica, tudi če ni bil na vrhu, kajne, nekateri menijo, da madeža, madežev sploh ni, ponos na lastne uspehe pa je sem ter tja po zaslugi himalajsko piarovskih razcepljenih osebnosti zašel tudi v neprijetno poveličevanje, ki se je izkazalo za prenapenjanje.
Osvajanje osemtisočakov je že kar dolgo nazaj dalo prednost naskokom na nekoliko nižje, kajpak tudi himalajske vrhove, odpravarstvo alpskim naskokom in solo poskusom, kjer Slovenci, tako pionirsko kot vsa leta, osvajajo zlate cepine, nagrade za največje dosežke v alpinizmu. Tu je naš glavni Marko Prezelj.
Kar nekaj Slovencev je osvojilo več osemtisočakov, največ, deset, Viki Grošelj, Andrej Štremfelj sedem (plus ena, Everest dvakrat), če se pri statističnem sprehodu po Himalaji naslonimo na igre brez meja, pa je treba omeniti še zamejskega Slovenca Romana Beneta iz Trbiža, ki je letos spomladi stal na svojem trinajstem osemtisočaku, premierno slovenskem Makaluju. In, super zanimivo, na vseh vrhovih je bil s svojo ženo, Italijanko Nives Meroi, ki meri na štirinajsterico de luxe. Moških, ki so osvojili ogrlico od Everesta do Šiša Pangme, je več kot 30, med ženskami sta dve z vsemi biseri, Španka Edurne Pasaban in Avstrijka Gerlinde Kaltenbrunner, Zaključeni celoti Južne Korejke Eun-Sun Oh pa oporekajo.
Benetu in Meroijevi manjka le še, kaj bi drugega, Anapurna. Ali bo Trbižan prvi Slovenec ali prvi Polslovenec z vsemi osemtisočaki pod podplati, pa prepustimo licentii alpinistici.
In tako rekoč včeraj, julija, sta se mlada Aleš Česen in Luka Lindič, pozor, za aklimatizacijo kot edina alpinista letos povzpela na Broad Peak (8047 metrov), nato pa sta po severozahodnem grebenu dosegla severni vrh Gašerbruma IV (7900 metrov), kar je šele četrti vzpon po tej tehnično zelo zahtevni smeri na skoraj osemtisočaka.
Grega Kališnik