Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovenija ferate

Delo - Blaž Močnik: ... še sramežljivo postavlja, sosedje pa jih tržijo že desetletja

Varovane plezalne poti: Da je zanimanje tudi pri nas veliko, dokazuje spomladi odprta ferata na steni Grančišča.

Bovec – Dobro obiskana nova varovana plezalna pot (ferata) Grančišče nad Mojstrano je velika spodbuda za nadaljnji razvoj te veje gorništva pri nas. Ta je v soseščini že dolgo športnoturistična dejavnost, medtem ko je v Sloveniji kljub naši ponosa vredni planinski zgodovini ponudba skromna. Nadaljnji razvoj bo kljub temu očitno stihijski in odvisen od posameznih pobud. Eno zamisel so medtem začrtali na Kaninu.

Občina Kranjska Gora se je vendarle odzvala na pozive, da stena Grančišča kar sama ponuja ferato. Od pomladi, ko je naposled zaživela, jo je po podatkih kranjskogorske lokalne turistične organizacije (LTO) obiskalo že približno 6000 plezalcev. »Odziv je odličen. Tudi pri izposoji opreme. Med obiskovalci so tako resnejši plezalci, ki imajo veliko znanja in izkušenj, kot tudi popolni začetniki, ki jim priskrbimo gorskega vodnika,« pojasnjuje Matjaž Podlipnik iz tamkajšnjega LTO.

Gonžarjeva peč v Vinski Gori pri Velenju je naša prva sodobna ferata, Gradiška tura nad Vipavo je dober zgled zunaj gora, ferati pa najdemo še pod Češko kočo na Jezerskem in Zelenici. »Ponudba je precej skromna, medtem ko je v tujini to nova veja outdoor športov, ki se ponavadi ne izvajajo povsem v gorskem svetu, temveč gre bolj za poligone, mogoče primerljive s športnim plezanjem. V tujini rasejo kot gobe po dežju,« pove predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije Robert Rot.

PZS ne sodeluje, a ne nasprotuje

V veličastnih Dolomitih je medtem že več kakor 600 ferat vseh možnih dolžin in zahtevnosti. »Izkušnjo lahko ponudimo osemletnemu otroku ali 80-letnemu planincu. Ferate so edina prava priložnost, da povsem od blizu doživite stene Dolomitov. Obisk se zadnja leta izjemno povečuje, čeprav ljudje še vedno povprašujejo s strahom,« pravi profesionalni gorski vodnik iz Bolzana ter avtor petih knjig o plezanju in smučanju v Dolomitih Roberto Iacopelli. Prvo varovano pot so v bližini Cortine d'Ampezzo speljali že leta 1905, razmah pa je sledil v prvi svetovni vojni. »Ferate so povsem spontan turistični produkt. V zadnjih letih jih namensko še bolj promoviramo, zato obisk zelo narašča. Načrtujemo tudi posodobitev zgodovinskih poti,« je zadovoljna Mariagrazia Soravia iz tamkajšnje turistične pisarne.

Planinska zveza Slovenije (PZS) se nekoliko distancira od tovrstnih projektov. »To niso planinske poti in zato tudi niso označene s planinsko markacijo. Zavarovana plezalna pot ni klasična planinska infrastruktura, ampak sodi med športne objekte v naravnem okolju,« opozarjajo. Pri načrtovanju in gradnji ferat ne sodelujejo, a pravijo, da jim ne nasprotujejo. »Razen če so načrtovane v visokogorju nad gozdno mejo, na zavarovanih območjih in na območjih naravnih vrednot,« sporočajo iz zveze, kjer pa so pripravili strokovne, a neobvezujoče smernice za gradnjo, vzdrževanje ali obnovo zavarovanih plezalnih poti.

Ferata kot dodana vrednost, ne samostojna ponudba

Gradnja metra ferate stane med 60 in 80 evri. Rot predlaga, da bi jih morali graditi kot dodano vrednost naravnemu okolju ob slapovih, v soteskah in kanjonih. »Lahko tudi ob tehničnih znamenitostih, kot so jezovi, ter obstoječi infrastrukturi gorskih cest in žičnic. Zgraditi ferato nekje, kjer bi samevala, nima smisla. V Mojstrani je dopolnilo turistični ponudbi in je dobro zaživela,« meni. Na Bovškem v okviru evropskega projekta razmišljajo o gradnji sodobne ferate čez atraktivno steno Malega Skednja – nad gozdno mejo. Obiskovalci Kanina lahko steno prepoznajo na levi strani zadnje tretjine krožnokabinske žičnice. »Pri sodobnih feratah je včasih tehničnih pomagal manj, kar pomeni težje napredovanje, vendar so od prvega do zadnjega metra zavarovane z jeklenico, na katero je plezalec stalno pripet, in tako padec s poti skoraj ni mogoč. Osnovni namen je plezanje,« pravi direktor Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec Janko Humar.

Tudi on ugotavlja, da namesto opremljenih poti za dostop na gore ferate postajajo bolj športnorekreativni objekti. »Gradnje so prepuščene lokalnim iniciativam. Dejstvo je, da imamo v informacijskem centru tudi zaradi hitre gradnje takšnih poti v soseščini vedno več povpraševanja po feratah in da planinsko neizkušene zelo težko usmerjamo v visoke hribe, kjer potrebujejo malce več znanja, ne le telesne pripravljenosti. V naši dolini je možnosti za sodobne ferate veliko, glede na geografijo terena daleč največ na Bovškem. Pod stene Kanina se lahko udobno pripeljemo z žičnico, zato stena, kot je Mali Skedenj, kar kliče po takem projektu,« pravi.

»Ferata ni gorska tura«

Alpinisti steno dobro poznajo, poleti pa se je Humar s predstavnikom podjetja Kaskader, ki je pripravilo tudi orientacijsko ponudbo, po vrvi spustil čez steno in določil optimalne prehode. Projekt je vreden skoraj 1,5 milijona evrov, toda vključuje še naravoslovne učne poti, gorskokolesarsko povezavo Bovca in Nevejskega sedla čez Kanin ter spoznavanje edinstvenega kaninskega podzemlja. »Menim, da je projekt tako zelo atraktiven in s ponovnim zagonom žičnice tako lahko dostopen, da bi ga bilo treba izpeljati ne glede na izid razpisa. Tako strme in zahtevne ferate, kot bo Mali Skedenj, pri nas še ni, a ker prevladuje čvrsta kamnina, jo bo mogoče izpeljati zelo privlačno in varno. Prepričan sem, da bo pritegnila prav vsakega ljubitelja tovrstnih vzponov in seveda pripomogla k večjemu številu obiskovalcev kaninske žičnice,« sklene Humar.

Robert Rot je bolj zadržan in pravi, da visokogorje z vsemi vremenskimi razmerami iz ferate naredi gorsko turo. »To pa feratarstvo ni in nadaljevati turo po grebenu Skednja, ko grozijo popoldanske nevihte, ni ravno tisto, kar vabi ljudi. Ali je etično speljati ferato po alpinističnih smereh oziroma tik ob njih, je tudi stvar debate. Vsekakor ferate spadajo na Kanin, vendar s kratkim dostopom in s kratkim, popolnoma nezahtevnim sestopom,« pojasni Rot.

  13.10.2016  08:00
Slovenija ferate še sramežljivo postavlja, sosedje pa jih tržijo že desetletja


»Izkušnjo lahko ponudimo osemletnemu otroku ali 80-letnemu planincu.
Ferate so edina prava priložnost, da povsem od blizu doživite stene Dolomitov.«
Roberto Iacopelli

V Dolomitih je razpetih nič manj kot 600 ferat.
Foto: Špela Prelc/Delo


Načrtovana ferata na Malem Skednju na Kaninu. Foto: Janko Humar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti