Silvo Baznik 05.10.2016 07:28 1935 0

Polhograjska Gora

Silvo Baznik: Namesto v gore na kolo s ciljem doseči vrh Polhograjske Gore.

Jutro je hladno in prvič v tej jeseni oblečem topla oblačila za kolesarjenje in se odpeljem z doma z vzhoda Ljubljane na zahodno stran mesta, kjer se preko avtoceste popeljem proti Dobravi. Na srečo je jutranja prometna konica že mimo in zato je manj prometa, kar mi zelo ustreza. V Dobravi zavijem desno in skozi več vasi prispem v Dvor z gotsko cerkvijo Sv. Petra iz leta 1525 (končana v letu 1544). Iz Dvora nadaljujem kolesarjenje v Polhov Gradec z znamenitostmi kot so Polhograjska graščina, Neptunov vodnjak in Blagajev spomenik.

Zapeljem skozi dvorišče graščine in zavijem levo proti vasi Praproče in pri prvih hišah se vzpnem, srečam četico malčkov z vzgojiteljicami in za vodnim zbiralnikom grem na gozdno cesto, ki preide v kolovoz, ki se nekoliko zoži in me popelje na travnata pobočja. Vedno bolj se vzpenjam in stopim v gozd, kjer se priključi kolovoz gozdni cesti in kmalu dosežem prvo zapornico. Prestavim kolo čez zapornico in stopim okoli ter nadaljujem po cesti do klopc z mizo. Nad njimi stoji lična krmilnica za divjad. Grem desno po cesti do druge zapornice, kjer zopet kolo postavim na drugo stran, jo prestopim in nadaljujem kolesarjenje in pešačenje ob kolesu. Sledi večji skalnati usek in za njim se cesta strmo vzpne. Zopet malce peške in malce na kolesu do zadnje strmine, ki jo prepešačim in dosežem ravnico pri Logarju, kjer se gozdna cesta tudi konča. Stopim levo in navzgor skozi gozd do obzidja cerkvice Sv. Lovrenca na vrhu 824 m visoke Polhograjske Gore. Razgled je lep, vidi se Triglav z zasneženimi sosedi in na drugi strani se odpre pogled na Tošč in Grmado, Ljubljansko kotlino z meglo in notranjsko hribovje. Za lepo fotografijo stopim z obzidja na zahtevno pot, naredim možica in ga fotografiram s cerkvico na vrhu ter se vrnem do kolesa za obzidjem. Pobrskam po nahrbtniku in si privoščim nekaj dobrot ter vodo iz bidona.

Namesto, da bi se zjasnilo, s severa pritiska siva gmota, kar je vzrok za takojšen povratek. Z vrha se spustim do Logarjeve domačije in po kolovozu – cesti navzdol. Le spodaj naredim spremembo in se spustim bolj proti zahodu v Praproče, kjer stoji cerkev Sv. Jurija. Sledi spust v dolino in zaselek Briše ter levo nazaj v Polhov Gradec do Belice, kjer me napisa Veternik in Babčarjev tabor premamita, da zavijem navzgor v Babno Goro in na vršni greben hriba Veternik. Žal zaradi nevednosti nisem našel Babčarjev tabor z zaznavnimi sledovi gradnje, verjetno ostankov stolpa. S tega mesta naj bi hrabre domače žene z vrelo vodo in oljem odganjale in tudi odgnale Turke. Njim v čast se naselje imenuje Babna Gora.

Kakorkoli, z vrha sem se vrnil na glavno cesto in odkolesaril do Ljubljane, kjer so mi v kolesarskem servisu hitro zamenjali obrabljene zavorne disk ploščice z novimi. Pri kolesarjenju skozi center mesta sem naredil še nekaj fotografij in v rahlem pršenju deževnih kapljic prikolesaril do doma, kjer se je kolesarski števec ustavil pri triinsedemdesetih kilometrih.