Večer, Šport - Zoran Mijatovič: … jeziti starše. Z Janjo Garnbret, komaj 17-letno svetovno prvakinjo v težavnostnem športnem plezanju
Še niti polnoletna ni. Prilezla ni niti do mature niti do izpita za avto. Do naslova svetovne prvakinje v težavnostnem športnem plezanju pač. Sedemnajstletna Janja Garnbret iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je na najboljši način nadgradila svoj mladinski naslov. Morda bo kdo zamahnil z roko, ker ne gre za nogomet, košarko ali smučanje, temveč "le" za športno plezanje. A velja poudariti: samo v Sloveniji imamo tisoč registriranih tekmovalcev in 50 klubov, ki se merijo v štirih ligah. Na SP v Parizu pa je bilo treba osvojiti zlato med več kot 500 tekmovalci iz 53 držav. Le še takrat 16-letni Avstrijki Johanni Ernst leta 2009 je uspelo na vrh sveta splezati prej kot zlati Korošici, ki je po Martini Čufar (2001) postala druga Slovenka z naslovom svetovne prvakinje.
Vašim talentiranim vrstnikom iz bolj odmevnih športov klubi zaradi mladosti še sploh ne dovolijo opravljati intervjujev, prvi mi pade na misel košarkar Luka Dončič, vas so novinarji po povratku v Slovenijo okupirali za več kot pol ure. To je za vas nekaj novega, ne?
"Ja, sploh pa televizije nisem vajena. Že odkar sem pristala na prvem intervjuju, se na to ves čas navajam, tako da mi je vedno lažje."
Pričakujete, da bo odslej na vas več pritiska?
"Od mene vsi nekaj pričakujejo. Sploh po prvih treh letošnjih tekmah svetovnega pokala, ko sem vsakič nepričakovano zmagala. Morda mi je to preveč stopilo v glavo. Od tod tudi padec na naslednjih tekmah, čeprav peto in tretje mesto ne bi smela šteti kot padec. Z naslovom prvakinje bo pritisk vedno večji, a se bom morala naučiti živeti z njim."
Letos tako serijsko zmagujete, da če bi bilo športno plezanje na sporedu že na olimpijskih igrah v Riu, bi morda dosegli vse, kar je mogoče, in bi pri 17 letih lahko kar mirno zaključili kariero …
"Tudi če bi vse dosegla … Plezanje je moja ljubezen in jaz bi se mu posvečala še naprej."
Ni nepomembno, da ob športnem udejstvovanju obiskujete še gimnazijo, medtem ko se vaše tekmice ukvarjajo izključno s plezanjem. Pa vseeno jih premagujete. Kako zmorete?
"Priznam, da je težko kombinirati šolo in plezanje. Takoj po pouku se že lotim treninga in pač v krajšem času naredim več. Šele zvečer imam čas za učenje. A ko enkrat padeš v rutino, se navadiš."
Kaj bolj trpi; šola ali plezanje?
"Šola (smeh)."
Vaša, najstniška generacija je pogosto tarča kritik, da se premalo giblje, da je ves čas za računalniki, da lovi pokemone …
"Pa saj tudi jaz preveč časa preživim na telefonu in se tega skušam odvaditi ..."
Kako pa vaši vrstniki vrednotijo vaš uspeh?
"Zelo. Takoj po tekmi sem prejela več kot 50 čestitk."
Plezanje je precej garaški šport. Kako vas je sploh potegnilo vanj?
"Že kot majhna sem plezala po omarah, vratih, drevesih, delala sem prevale na podbojih vrat … Po stopnicah sploh nisem hotela hoditi, ampak sem jih kar preplezala. Starši so bili jezni, a se je izplačalo."
Postajate prva dama slovenskega plezanja. Nadomestili ste tokrat bronasto Mino Markovič, ki vam je bila dolgo časa vzornica. Se je odnos med vama zdaj kaj spremenil, prerasel v rivalstvo?
"Ne. Upam, da se odnos z Mino ni spremenil. Nič ne kaže na to. Plezanje je prijateljski šport. Tekmovalke si med seboj pomagamo, delimo nasvete. Je pa res, da smo si na tekmi vse rivalke. Na steni se ukvarjaš le sam s seboj."
Se bojite, da bi meteorskemu vzponu na plezalni prestol sledil tudi hiter padec?
"Malo pa res. Prej ali slej se to zgodi vsakemu športniku. Lahko te sklati poškodba, pritisk, padec forme … A če imaš rad, kar delaš, ti ni težko trenirati in se vrniti še močnejši."
Zakaj ima Slovenija prek Martine Čufar, Natalije Gros, Maje Vidmar, Mine Markovič in zdaj vas vsa zadnja leta konstantno tekmovalke, ki sodijo med najboljše na svetu?
"Dobro delamo in radi imamo ta šport. Vsaka od nas je spremljala svojo predhodnico, jo skušala posnemati in nadgraditi. Kot otrok sem si ogledala številne posnetke Natalije, Maje in Mine in se učila od njih."
Leta 2020 bo športno plezanje debitiralo na olimpijskih igrah. Že pogledujete tja?
"To so sanje vsakega športnika. Skrajni čas je, da športno plezanje dobi svoje mesto na igrah. S trenutno predvidenim formatom plezanja na OI tekmovalci še nismo zadovoljni, saj gre za kombinacijo treh disciplin. Hitrostno plezanje meni denimo ne predstavlja nobenega izziva, predvideno je tudi neko čudno točkovanje. A dotlej se bo še marsikaj spremenilo, dolga je še pot do tja."
Koliko pa je finančno vredna ena zlata medalja s SP?
"Nagrada za zmago je 3000 evrov, veliko manj kot v drugih športih. A jaz ne plezam zaradi denarja. Denarno nagrado na tekmah včasih kar pozabim vzeti. To potem zame storijo drugi."
Zoran Mijatovič
Fotografija: Janja Garnbret (desno) se je veselila z Miro Markovič in tolažila svojega fanta Domna Škofica, ki je bil na SP ''le'' četrti. (Robert Balen)