Akademski AO - Petra Klinar: ... Upam, da bo lepa jesen, da še kej splezamo!
Prejšnji vikend sva se s Tino podali v Tamar in naprej v Šite v smer Herlec-Kočevar (V-, 500 m). Tina je priskrbela še dve kolesi, kar se je sploh za nazaj izkazalo za potezo dneva.
Sama smer je v redu; v spodnjem delu naletiš na zanimiva mesta, dobro skalo, zrak pod ritjo in miljon klinov, da na momente niti ne veš kam bi šel. Potem sva prišle v lažji svet in se je začela zabava. Dobile sva družbo Štajercev, jst sem vrgla telefon čez steno, Tina je bila pa skoz how to safe a life, ker sva od zgoraj večkrat zaporedoma dobili pošiljko kamnov.
Kamin v zgornjem delu je še kar zanimiv, je pa tudi zelo dobro opremljen in prej zmanjka kompletov na pasu kot klinov (je pa lep cug!).
Najini prijatelji so v zadnjih dveh cugih pobegnili, tako da sva bili na vrhu sami … nikjer nobenga ... je blo sam dobr.
Na sestopu pa je na cajte padla kšna kletvica, ampak ko sva se pa usedli na kolo je šlo pa kar samo od sebe.
V soboto sva se s Krejmerjem zapelala v Zadnjico z namenom, da splezava Puntarsko (VI, A2/V+, 800 m) v Vršacu.
Avto je treba pustit čist v podnu, tako da je 15 minut več hoje kot včasih.
Oba sva kar težko pričakovala kakšna bo smer, glede na komentarje, da je super ... nora plezarija itd. Če izvzamem vmesni šoder, kjer izgubiš občutek, da dejansko plezaš, je smer res lepa. Sploh zadnji trije raztežaji poskrbijo, da na vrh priplezaš z nasmehom na obrazu.
V detajlu se je Krejemer mal pošalil, vmes še mal pofotkov, jst sem mela pa mal več komedij, da sem se spravla čez (mi je blo kr težko).
Je treba kar plezat, stopat malo bolj na trenje, predvsem pa spremenit ritem plezanja … Spodaj je bolj počasna plezarija in lahko mal gledaš okol, tukaj sem pa samo grabila grife, da bi se čim prej zbasala čez.
Pol zgornja zajeda je pa super, kompaktna skala, grifi k ti kr padejo v roke ... u glavnem ta del bi šla še enkrat.
Mal naju je presenetila opremljenost … Klini so bili bolj kot ne redkost; oočitno so vse pustili v najtežjem cugu. Po drugi strani je bilo pa glih to fajn, ker sem bila tud vmes »prsiljena« zabit kašn klin.
Na koncu pa še na Prehodavce na pir in nazaj v dolino … po najbližji poti seveda (če jo najdeš).
Upam, da bo lepa jesen, da še kej splezamo!