Delo - Blaž Račič: ... se »pasejo« tudi avtomobili
Pašnike, gozdove in cesto na Kranjskem raku v lepem vremenu zaparkira tudi dva tisoč vozil.
Podvolovjek – Odkar parkiranje v kamnolomu na Kranjskem raku ni več mogoče, obiskovalci Velike planine svoje avtomobile puščajo kar na pašnikih, v gozdovih in ob cesti. Ker v poletnih konicah na območju Kranjskega raka naštejejo tudi do dva tisoč vozil na dan, parkirišč pa je le za vzorec, so razmere postale prometno in okoljsko nevzdržne.
Rajko Resnik, lastnik dober hektar velikega zemljišča v kamnolomu na Kranjskem raku na meji med občinama Luče in Kamnik, kjer je bilo do nedavnega še parkirišče, je povedal, da je dovoljeval zastonj parkiranje na svojem zemljišču, a je moral za planinci velikokrat pospravljati smeti. Zato je hotel začeti pobirati parkirnino, da bi z izkupičkom skrbel za parkirišče in ga uredil. A za to v občinskih prostorskih načrtih nima ustrezne pravne podlage. Kot pravi, je na Kranjskem raku ob lepih koncih tedna parkiranih tudi do dva tisoč vozil, med katerimi so tudi številni avtobusi.
Lastnik zemljišča v kamnolomu parkirnine uradno ne more pobirati, pravi direktor občinske uprave občine Luče Klavdij Strmčnik, ki se strinja z Resnikovo oceno, da je na območju Kranjskega raka med planinsko sezono na dan parkiranih tudi dva tisoč vozil. Kot je dejal Strmčnik, bi moralo biti zemljišče kot parkirišče najprej opredeljeno v občinskem prostorskem načrtu, kar bi bilo podlaga za ureditev parkirišča in pobiranje parkirnine. Jeseni bodo v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta organizirali javno razpravo, in kot je povedal Strmčnik, je območje kamnoloma predvideno za parkirišče. Kdaj bi svetniki prostorski akt lahko sprejeli, Strmčnik ni napovedal, Resnik pa je opozoril, da nanj čaka že osem let.
»Problem bi morala rešiti kamniška občina«
Ker Resnik parkirnine ne more pobirati, je prekopal dostop na svojo parcelo in s tem onemogočil parkiranje za približno 250 vozil. Poleg tega zdaj na tem območju ni nobenega primernega mesta za obračanje avtobusov. Resnik pravi, da zaradi avtomobilov, ki so parkirani kar ob cesti, pogosto nastajajo zastoji, neredko je onemogočen celo dostop intervencijskih vozil. Že večkrat se je tudi zgodilo, da so krave na paši poškodovale katerega od parkiranih avtomobilov, lastniki pa so se razburjali, čeprav bi se morali zavedati, da tam parkirajo na lastno odgovornost.
V treh planinskih domovih na Mali planini (Jarški, Domžalski, Črnuški), ki so dostopni s Kranjskega raka, »držimo skupaj«, je dejal Lojze Ovijač, oskrbnik Domžalskega doma. Pojasnil je, da so se z agrarno skupnostjo Mala planina dogovorili za ureditev parkirišča za sto avtomobilov, s čimer so delno rešili problem parkiranja. To bi morala urediti občina Kamnik, vendar je ta kot lastnica podjetja Velika planina, ki upravlja nihalko, bolj zainteresirana, da obiskovalci na Veliko planino pridejo z nihalko kot čez Kranjski rak, je dejal Ovijač, kar pa so na občini Kamnik zanikali. Čeprav so sporočili, da del proračunskega denarja namenjajo za urejanje parkirišč in cest (koliko, niso navedli), učinka očitno ni, parkiranje pa ostaja problem.
Župan Kamnika Marjan Šarec je sicer ustanovil posebno komisijo in ta je doslej ugotovila, da nimajo ustreznih pravnih podlag za odločanje, upravljanje in poseganje v prometni režim na Veliki planini. V občinskih prostorskih aktih pa tudi ni predvidena ureditev novih parkirišč na tem območju.
Različni interesi
Leon Keder, direktor podjetja Velika planina, je povedal, da so v preteklih letih veliko pozornosti namenili promociji tamkajšnjih dejavnosti, zato se krepi obisk. Julija letos so prepeljali rekordnih 10.000 potnikov, ta mesec pričakuje, da jih bo še enkrat več. Keder zavrača trditve, da občinska politika načrtno skrbi le za promocijo nihalke. Cesta na Kranjski rak je makadamska, parkiranje ob njenem robu povzroča težave, vozniki pa tam parkirajo na lastno odgovornost, je dejal.
Kot pravijo sogovorniki, je problem zaradi številnih in različnih interesov vseh deležnikov na Veliki planini večplasten, dogovarjanja med vsemi akterji pa so, kot ugotavljajo na občini Kamnik, naporna in je težko najti skupne rešitve. Najpomembnejši akterji so agrarne skupnosti (predvsem Velika planina, Mala Planina in Gojška planina), lastniki in najemniki gostinskih lokalov, planinskih domov in koč, podjetje Velika planina, društva, kamniški zavod za turizem in šport, občina Kamnik, lastniki zemljišč. Kot ugotavljajo na občini Kamnik, je zelo različna tudi raba planine, saj se na njej prepletajo kmetijstvo, pašništvo, turizem, varstvo narave in kulturne dediščine.