Gorenjski glas - Jelena Justin: Šober/Monte Sciober Grande (1853 m) –
Izhodišče v kraju duhov. Manj znana in verjetno bolj redko obiskana gora med Jezersko dolino in Remšendolom v Italiji. Razglednik v divje strmali.
Dokler ga nisem obiskala, mi je bil povsem neznan. Šober. Le kje je to? S svojimi 1853 metri je čudovit razglednik med dvema dolinama: med Jezersko dolino/Val Rio Del Lago in Remšendolom/Val Romana. Čez mejni prehod Rateče se zapeljemo proti Trbižu in tik pred njim zavijemo levo proti Bovcu in Nevejskemu sedlu. Povsem na začetku vasi Rabel/Cave del Predil opazimo smerokaz na levi strani ceste, malce naprej pa parkirišče. Smo na izhodišču v Rablju, ki me vedno spominja na kraj duhov, saj redko opaziš kakšnega človeka. Sam kraj je bil nekdaj rudarsko mesto, saj so na pobočjih Kraljevske špice in v okolici kopali svinec in cink.
Vrnemo se do smerokaza, kjer začnemo slediti markacijam proti Vraški škrbini/La Portella, po poti številka 511. Pot se najprej vzpne čez travnik, mimo urejenega vrta, nato pa zavije na gozdni kolovoz. Vzpenjamo se ob hudourniškem potoku. Kolovoz rahlo zavijuga, nato preči večjo jaso in se začne strmeje vzpenjati. Strmina ne popusti. V tem spodnjem delu prečimo proti desni nekaj razdrapanih hudourniških grap. Steza se ves čas strmo dviga, mestoma je speljana v okljukih in ves čas skozi gozd. Po približno 90 minutah strmina počasi popusti. Prišli smo do travnate planote, še vedno v gozdu, kjer ti, ne da bi hotel, skozi možgane pripelje Lorcov verz: »Zeleno, ki te ljubim zeleno …« Pot zavije v desno in odpre se nam razgled na Viš in njegovo okolico ter na kaninsko skupino. Hodimo ob vznožju strmih pečin Vršiča (1919 m), Grintavca (1949 m) in Skutnika (1865 m). Tik ob pečini pot zavije levo in nas skozi zagruščen svet z mešanico trave pripelje na Vraško škrbino/La Portella, od koder se nam odpre divji pogled na Remšendol in Bukovnik, Kopo in v ozadju Mangart in Jalovec. Na škrbini nadaljujemo levo, na pot številka 520. Vodi nas izjemno lepa in razgledna grebenska pot, ki se zložno vzpenja. Obdaja nas ruševje, mestoma precej gosto, in ko mislimo, da že vidimo vrh, se nam ta pokaže šele v daljavi, a je precej blizu. Na vrhu opazimo možic. Pot se celo malce spusti, mi pa obhodimo vrh ter zapustimo markirano pot in se po krušljivem svetu neoznačene poti povzpnemo na vrh, ki nas nagradi s čudovitim razgledom. Ta povsem zadnji del je strm in nevaren za zdrs.
Razgled je čudovit na vse strani neba. Če pogledamo na zahod, so pred nami znamenite Rabeljske špice, ki pa s te strani niso videti tako divje, kot če jih pogledamo od Rabeljskega jezera. Za njimi sta v ozadju Viševa in Kaninska skupina. Pogled na vzhod je pogled proti Bukovniku, Kopi, zadaj se vidita glavi Mangarta in Jalovca. Pogled na jug se ustavi na delu Loške stene.
Če bi imeli daljinsko vodene avtomobile, ki bi se sami prepeljali v Remšendol, bi lahko sestopili v to dolino, tako pa nas čaka sestop v smeri pristopa.
Nadmorska višina: 1853 m
Višinska razlika: 953 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5