NeDelo - Brane Maselj: ... je lahko smrtno nevarna
Udar strele, ki je v začetku tedna zanetil hangar na športnem letališču Levec pri Celju, je znova zanetil tudi strah pred tem naravnim pojavom in sprožil vrsto laičnih ugibanj, kako se obvarovati.
Toda Slovenija, na srečo, ni kot Zimbabve, kjer imajo samo zaradi udarov strele kar 250 smrtnih žrtev na leto, pravi dr. Aleš Berkopec, fizik z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je na temo strel tudi doktoriral. Z njim smo so pogovarjali o nevarnostih in značilnostih tega vremenskega pojava.
❶ Katere strele so nevarne – kako jih prepoznamo – in o kako veliki napetosti pravzaprav govorimo?
Strele delimo na tiste znotraj oblaka, na tiste med dvema ali več oblaki ter na tiste med oblakom in zemljo. Slednjih, ki nas ponavadi najbolj zanimajo, je v naših zemljepisnih širinah približno šestina. Velika večina teh se začne v oblaku in na zemljo prenese negativni električni naboj. Ločimo jih tudi po videzu, recimo ravna, razvejena in podobno, ali glede na dogajanje na površini, pri čemer poznamo neposredno, posredno (pogosto vodeno) in kroglasto strelo. Nevarne so nam vse strele med oblaki in zemljo, če nismo ustrezno zaščiteni oziroma na varni razdalji. Primeri, ko je ena strela pomorila celo čredo živine ali onesvestila pol nogometnega moštva, se morda na prvi pogled zdijo malo verjetni, saj ima kanal strele le kakšnih 10 cm v premeru, toda električni tok v njej presega 10 kA in ne steče po enako ozki poti v zemljo. Ker je površina ob nevihti razmočena, del toka steče najprej po njej: bližje ko je krava ali nogometaš streli, usodnejše so posledice. Napetosti med oblakom in zemljo v času neviht pa so nekaj 100 MV, kar se morda sliši veliko, a je v resnici presenetljivo malo, saj to pomeni, da so strele zelo drugačne od isker, ki jih poznamo iz naših laboratorijev in domov.
❷ V katerem primeru je lahko nevarno, če strela udari v avto, in koliko časa po udaru velja počakati v vozilu? Kam se skriti, če si na prostem?
V sodobnem tehnično brezhibnem avtomobilu smo popolnoma varni, če imamo zaprta vsa okna in vrata – in če ni kabriolet. Kadar strela udari v avto med dežjem, bo ves električni naboj, ki bo na njem morebiti ostal in bi nam bil potencialno nevaren, odtekel z mokre karoserije v manj kot nekaj sekundah. Kdor nima nujnih opravkov, da bi moral zapustiti avto med nevihto, naj le ostane v njem, dokler ne neha deževati, in tveganje bo minimalno. Popolnoma drugače je, če vas nevihta ujame na prostem – tega ne počnite, saj ste takrat prepuščeni naključju. Lahko sicer poskusite z ležanjem na razmočeni zemlji ali čepenjem na razdalji 20 metrov od 40 metrov visokega osamljenega drevesa, vendar si s tem le za malenkost izboljšate možnosti. Pravočasno poiščite vsaj zavetje v gozdu, v gorah pa zaplato suhe površine pod previsom.
❸ Kako nevarna je strela za človeka in zakaj oziroma kdaj nekateri ljudje lahko preživijo njen udar?
Strela je smrtna, neposrednega udara nezaščiten ne preživi nihče. Ljudje, ki so preživeli udar strele, so bili na srečo izpostavljeni manjšemu delu električnega toka, ki jim je stekel po nevitalnih delih telesa, večinoma po površini mokre obleke in kože. A tudi če človek preživi, lahko zaradi udara trpi dolgotrajne in neprijetne posledice. Poznamo pa celo primer, ko so bile posledice pozitivne: gospa iz ZDA, ki je sodelovala pri opazovanju neviht, je preživela posredni udar strele in potem ugotovila, da se ji je očesna dioptrija popravila z –4 na idealno 0, pri čemer ni imela nobenih drugih posledic.
❹ Ali lahko nenadna strela udari v jezero ali morje ter med kopalce? Ali jih udarec strele v vodo lahko ogrozi?
Udari strel v jezera in morja so pogosti. Kopalce v vodi neposredna strela ogroža le delno, saj je verjetnost, da bi jih scvrla, relativno majhna, precej bolj pa jih ogrožajo posredni udari, ki lahko povzročijo motnje v delovanju srca takoj in različne druge težave pozneje. Na srečo je vreme v času strel tako, da je večina kopalcev raje kje drugje kot v morju. V nasprotju z njimi pa takrat pridejo na morje jadralci na deski. Ti gredo na vodo pač takrat, ko je veter, in ta redno spremlja nevihte. Jadralec na deski se oprijema loka, navezanega na jambor, vse je praviloma mokro in prepojeno z morsko vodo. Ob udaru strele v jambor ali bližino deske večina toka sicer potuje mimo vitalnih organov v neoprensko obleko jadralca, a lahko povzroči hipen trzaj mišic. Tak dogodek je pred leti doletel enega od jadralcev, ki je zaradi tega sredi nevihte odletel z deske in nezavesten obležal v morju. Preživel je zgolj zaradi tega, ker je pristal na hrbtu in je lahko dihal.
❺ Ali se število strel v ozračju povečuje skupaj s številom neurij?
V naših krajih del strel prinesejo hladne fronte, drugega pa poletne nevihte lokalnega značaja. Več ko je enih ali drugih, več je praviloma strel. Čeprav smo letos doživeli nekaj izjemno močnih neviht glede na dolgoletno povprečje, smo še daleč od največjih vrednosti na planetu – tako po številu žrtev kot po številu strel. Nehvaležno prvo mesto po številu smrtnih žrtev zaradi udara strele zaseda Zimbabve s približno 20 primeri na milijon ljudi. Pri njihovem številu prebivalcev to pomeni približno 250 žrtev na leto, tako da nekateri njihovi lokalni časopisi dnevno poročajo o številu žrtev strel prejšnjega dne, podobno kot naši o prometnih. Območje, kjer so nevihte in strele najpogostejše, pa je južni del jezera Maracaibo na severozahodu Venezuele ob izlivu reke Catatumbo. V povprečju imajo tam 200 nevihtnih dni na leto z 10 ur trajajočimi nevihtami, ki sprožijo po 250 strel na uro. Ta vremenski fenomen traja že vsaj 400 let. Ker je viden od daleč, se pojavlja dovolj pogosto in vedno na istem območju, so ga popotniki uporabljali kot pomoč pri navigaciji in ga poimenovali svetilnik iz Maracaiba.