SiolNET - Neža Mrevlje: ... več kot stoletna dediščina v slovenskem visokogorju
Češka koča na Spodnjih Ravneh pod severno steno Grintovca je najstarejša v izvirniku ohranjena koča pri nas. Letos mineva 116 let od njene postavitve.
Šli smo gor: ne kot resni pohodniki, ampak kot rekreativci, ki nas je zanimalo, kako je na višini dobrih 1500 metrov nastala ta enkratna stavba.
Ozadja o nastanku stavb tokrat nismo odkrivali na ulicah, temveč kar v gorah. Izbrali smo 116 let staro Češko kočo pod severno steno Grintovca v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ta stoji na višini 1543 metrov in med domovi v gorah izstopa zaradi svojega ohranjenega stavbarstva.
Od macesna do planinskega doma
Pot do cilja je dokaj strma in v zgornjem delu skalnata, zato smo morali obuti resne pohodne čevlje. Listanje po knjigah, s katerim si običajno pomagamo pri iskanju zanimivosti o mestnih stavbah, smo zamenjali za izletniški nahrbtnik, v katerega si človek zaradi prizanesljivosti do sebe ne naloži preveč. Za dobro uro hoje do Češke koče veliko opreme ne potrebuješ, čeprav kakšen obliž ne bi bil odveč. Je pa zato na cilju toliko bolj dobrodošla radovednost, nahrani jo lahko zgodovina planinske stavbe, ki se je, zapisana v zidove, ohranila nedotaknjena.
Odprava na Češko kočo je začela svojo pot dopoldan, kar je sicer za resne pohodnike že pozna ura. Še posebej, če se od tam odpravijo še na kakšnega od okoliških vrhov. A za nas, rekreativce, z izjemo gorskega reševalca, ki nas je spremljal, je bila izbira časa ravno prava. Na kraju, kjer so leta 1899 stoletja izsekavali macesne, da so kočo lahko zgradili, smo se posvetili stavbi.
S posekom macesnov so poskrbeli za glavnino gradbenega materiala, ki ga zato ni bilo treba peš ali s konji prinašati na vrh. Znano je, da je gradnja planinskega doma potekala zelo hitro – eno leto je trajalo od temeljev do odprtja.
Dolgo časa je bila edina pot za oskrbo koče le planinska pot. Tako je bilo vse do 60. let prejšnjega stoletja, ko so zgradili tovorno žičnico.
Češki planinci na Jezerskem
Češko kočo, od koder izvira tudi ime, je zgradila češka podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD), ki so jo ustanovili leta 1897 v Pragi. 19. stoletje je tudi čas, ki ga beležijo kot začetek organiziranega planinstva v Evropi. Gradnja Češke koče v začetku 20. stoletja je povezana z germansko-slovansko tekmovalnostjo v Avstro-Ogrski in z začetki gorskega turizma na Jezerskem, o ozadju nastanka planinskega doma pove Drejc Karničar, ki je bil na Spodnjih Ravneh pet let tudi oskrbnik.
Gradnja Češke koče v začetku 20. stoletja je povezana z germansko-slovansko tekmovalnostjo v Avstro-Ogrski in z začetki gorskega turizma na Jezerskem, o ozadju nastanka planinskega doma pove Drejc Karničar, ki je bil na Spodnjih Ravneh pet let tudi oskrbnik.
Interes čeških planincev, ki so dali pobudo za gradnjo planinskega doma pod Grintovcem in vanj tudi investirali, Drejc Karničar, ki je bil oskrbnik Češke koče pet let, postavi v zgodovinski kontekst skupne države Avstro-Ogrske. "Zavedati se moramo pomena, ki ga je v tistem času imela Praga. Ustanovitev SPD kot češke podružnice pa je mogoče razumeti tudi skozi germansko-slovensko tekmovalnost tistega časa."
Gradnja je povezana tudi z zametki razvijanja gorskega turizma na Jezerskem, je še povedal sin legendarnega oskrbnika iz druge polovice prejšnjega stoletja Andreja Karničarja, ki je razširjene poletne sezone v koči preživljal 40 let, med letoma 1923 in 1998.
Dogovor s Kredarice
Dogovor o gradnji Češke koče je bil sklenjen 13. avgusta 1898 na Kredarici, medtem ko so njeno točno lokacijo izbrali leto pozneje. Za kočo velja, da je narejena v slogu češke kmečke hiše s streho s skodlami.
A četudi gre pri koči za češko kmečko hišo, je Češka koča le interpretacija te gradnje, je povedala konservatorka Saša Roškar iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Okna, veranda, gang in kritina s skodlami so namreč stavbarske značilnosti iz tistega časa, ki jih je tudi sicer mogoče spremljati na Jezerskem. Izstopa pa polkrožni zaključek na strehi. "Ta polkrožni čop je drugačen od sicer poznanih čopov (zaključkov na strehah) iz tistega časa in tega prostora."
Nespremenjena je preživela več kot stoletje
"Pri Češki koči se mi zdi izjemno to, da je v vseh teh 116 letih svojo zunanjost ohranila nespremenjeno, z izjemo nekaj nujnih funkcionalnih prenov je takšna tudi večina notranjosti. Tako je materialna substanca koče ostala skoraj nedotaknjena," pravi konservatorka. Na neprecenljiv pomen najstarejše ohranjene koče v gorah pri nas je opozoril tudi Drejc Karničar.
V koči je do danes ostala tudi osrednja izba, v kateri so še staro leseno pohištvo in okna. Stavba sicer še ni vpisana v register kulturne dediščine, čeprav je, kot pravi Saša Roškar, že nekaj časa v načrtu, da to storijo, saj si koča to zasluži.
A ne glede na odsotnost tovrstnega varstva je zaradi odnosa lastnikov koča ostala praktično neokrnjena in povsem ohranjena, še pravi Saša Roškar. Pri tem izpostavlja fenomen Jezerskega, kjer je mogoče spremljati močen odnos do dediščine. "Na tem območju ljudje živijo v 500 let starih prenovljenih kmečkih hišah. Na Jezerskem je mogoče, da ljudje uporabljajo stare hiše, jih prenavljajo in ohranjajo. Pri tem gre za odnos, ki ga je nemogoče doseči s prisilo."
MarkJurko / 19.08.2016. ob 21:05
Če me spomin ne vara, je to druga koča. Prvo je namreč odnesel čez rob plaz, kar pa ni preprečilo zgraditev nove, sedanje koče. Vsekakor edinstvena koča, prekrasna okolica, še za časa Andreja kot dolgoletnega oskrbnika pa tudi lepo počutje, kar se nadaljuje s tradicijo Karničarjevih. Mogoče ima kdo kakšne bolj konkretne podatke.