Igor Zlodej: Lani je prispela ponudba o možnosti postavitve bivaka nekje v bovških gorah, pogoj je bil, da je izven območja TNP.
Bil sem povabljen k sodelovanju pri izbiri najbolj primerne lokacije. Ker pa o tako pomembni zadevi nisem hotel, še manj želel odločati sam, sem o nameri obvestil še predsednika društva GRS Bovec Tineta Cudra. Direktor bovške LTO Janko Humar, ki je bil kontaktna oseba, pa je na sestanek, ki se je odvijal pri županu občine Bovec Valterju Mlekuž povabil še predsednika PD Bovec Roberta Rot.
Glede na dolžino planinskih poti v Kaninskem in Rombonskem pogorju in na dejanske potrebe po bivaku tudi z vidika zatočišča na dolgi in naporni turi, ter v primeru reševalnih intervencij, sta bili predlagani dve še kako primerni lokaciji.
Prva so bile ruševine stare Kaninske koče na višini 1814 metrov, potrebni bi bili minimalni ureditveni posegi, v bližini je voda, lokacija ima odličen razgled od najvišjih vrhov Julijcev, vse do morja. Je na poti Gozdec - Visoki Kanin z možnostjo obiska Laške Planje, Velikega Babanskega Skednja, Visoke Rezijanske poti in nenazadnje je na poti do zaprtega Doma Petra Skalarja.
Druga predlagana lokacija pa je bil "plato" tik ob poti Prevala - Rombon pod vrhom gore Pri Banderi (2054 m), ki ga za tabor pri raziskovanje jame Čehi II uporabljajo jamarji. Glede na velike razdalje na planinskih poteh Kluže - Rombon - Zavrzelno oz. Rombon - Prevala - zgornja postaja žičnice bi bila lokacija bivaka več kot primerna, še posebej glede na dejstvo, da kaverna pod Ribežni že dolgo ni več uporabna za bivakiranje.
Žal je, kot je pri nas že v navadi, prevladal tretji predlog z izbiro lokacije v neposredni bližini Doma Petra Skalarja Za Konjcem. Da je bila že davno nazaj lokacija za postavitev nove kaninske koče popolnoma napačna izbira, so seveda že takrat vrabčki čivkali, ampak tako je takrat bilo. Starejši tudi vedo povedati zakaj je bilo temu tako in kdo je za to najbolj zaslužen.
Po izgradnji Kaninskih žičnic, katerim se očitno kmalu spet obetajo boljši časi, je ta lokacija tako rekoč v slepi ulici. Koča je izven vseh ustaljenih poti, tako rekoč sameva tam za Konjcem in drugega kot res lepega razgleda nima nič. Tudi najkrajši dostop od zgornje postaje gondole je vse prej kot lahak, pozimi pa po označeni poti sploh ni mogoče in se uporablja za dostop zimske prehode, ki pa so seveda poznani le redkim zimskim obiskovalcem. Seveda pa lahko povsem zanemarimo dejstvo, da opisana lokacija koče tudi ni nobeno izhodišče za recimo kake turne smuke, razen preko Kaninskih zahodnih podov, ki pa zaradi številnih brezen tudi niso povsem brezskrbni.
Da zaključim: lokacija bivaka po mnenju bovških gorskih reševalcev ni bila primerna izbira, smo pa kljub temu sodelovali pri betoniranju temelja in pri helikopterskih prevozih, tako, kot tudi člani PD Bovec in jamarji.
Dne 1. julija 2016 je po mnogih peripetijah močno oskubljen skelet bivaka helikopter SV le uspel pripeljati za Konjc.
Žal po enem mesecu postavitev še ni dokončana in bivak zaklenjen sameva ob zaprtem Domu Petra Skalarja za Konjcem, veter pa izolacijski material, les in druge ostanke veselo razmetava naokoli.
Igor Zlodej