Črnuškega AO - Jasmina Zajc: ... - koča Corsi od. 1. do 3. julija
ČAO je letos že julija organiziral plezalni tabor, in sicer smo od 1. do 3. 7. v lepem številu zasedli kočo Corsi in napadli bližnje vrhove.
Avantura se je začela že s petkovo dostojno turo do koče – očitno ni bilo tako zahtevno, saj je potok ob koči čez vikend hladil precejšnjo količino piva, prenešenega z doline. Grega je sredi vzpona ugotovil, da bo tole čisto prelahko, zato se je vrnil k avtu in zaprl okno, Primož in Anže pa sta medtem imela kondicijske priprave in do koče nosila dodatni nahrbtnik. Zvečer smo do konca napolnili zimsko sobo, si privoščili friko in testenine ter do poznih ur delali plane za napad smeri v bližnji in malce bolj oddaljeni okolici.
Zjutraj smo tako bolj ali manj istočasno krenili v proti stenam. Matjaž je za Matejo izbral Malo Lojtrco (Cima Picolla della Scala)- Ive – Piemontese, daljši dostop so si privoščili tudi Grega, Brina in Alen, ki so plezali Miheličevo klasiko Visoka bela špica-Severni raz, za njimi pa sta jim sledila Marjetka in Irenca. S Simono sva jo mahnili v čudovito smer Via Weiss, ki je bila zame tudi krstna kar se tiče enakovrednega alpinističnega plezanja, za nama pa sta jo mahnila še TDV in Matic, za en raztežaj sta pozihrala tudi Niko. Tudi v sosednji Via Migliorini se je slišal ČAO vlakec, saj je Primožu, Nikoli in Miši sledila naveza s Kito in Matjažem Petričem. Za njimi sta suvereno vstopila v smer tudi Dario in Dejan, a na žalost je imel Dejan smolo s krušljivo skalo in plezanja je bilo prekmalu konec. Gašper, Petra in Nina pa so uspešno osvojili Beljaško iglo.
V popoldanskem času smo se naveze počasi začele vračati proti koči in izmenjevati izkušnje. Ker je Dario prehitro zaključil dnevno plezarijo, sva jo skupaj mahnila še v večraztežajno navrtano smerco Le Portatrici, kjer sva se srečala še z navezo Hane in Anke ter Kite in Nike. Proti večeru so se nam končno pridružili še avanturisti Jurij, Blaž in Jana, ki so večer prej spali v natrpano polnem bivaku, nato zlezli Trbiško Krniško Špico (več o tem tu) in do koče prihiteli tik pred prvimi kapljami. Dež je vseeno malce ujel naveze iz Visoke bele špice, kljub temu, da je Anže dobro ganjal Ireno proti koči. Na koncu jo je precejšen delež članov že v soboto mahnil v dolino, hkrati pa smo dobili informacije, da nekateri niti ne bodo prišli do nas, saj so imeli polno mero dogodivščin že brez naše družbe;) Avantura Šercija, Kovača in Saše v Diretissimi si definitivno zasluži ločen prispevek.
Naslednje jutro nas je nekaj, kljub deževni noči in zelo turobnem začetku dneva, mahnilo v sosednje hribe, a izkupiček je bil le splezan prvi raztežaj v via Weiss in premočen Čao vlakec sredi Ago di Villaco ter Gregovo in Primoževo kasnejše reševanje zapletene vrvi. Opoldne se padavine končno malce umirile, da smo lahko naredili sestop v dolino in si na poti domov privoščili še zasluženo pivo in kosilo.
All in all dogodivščin poln plezalni tabor s super udeležbo in veliko dodanih vzponov na naši spletni strani. Kdor je izpuščen iz mojega povzema, si je sam kriv, ker ni zabeležil vzpona! Jaz namreč nisem imela vpogleda v Primoževo tabelico kdo gre s kom in kam.
Jasmina Zajc
Izbor slik Mažon