Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Strinjajo se,

Dnevnik - Petra Mlakar: ... da bi uvedli kvote za obisk Triglava

TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Strinjajo se, da bi uvedli kvote za obisk Triglava

Pet anketarjev bo vse do konca poletja hodilo po različnih območjih Triglavskega narodnega parka in obiskovalcem, ki bodo pripravljeni odgovarjati, zastavljalo najrazličnejša vprašanja. Tudi takšna, ob katerih se lahko razvijejo vroče debate.

BLED, BOHINJ. »Kako pogosto obiščete Triglavski narodni park? S kakšnim namenom pridete? Se vam zdi varovalni režim dovolj strog?« To je le nekaj vprašanj, ki jih je anketar Anže Krek, zaposlen v javnem zavodu Triglavski narodni park, zastavljal obiskovalcem v Bohinju. »Izvajam anketo, ki je del opazovanja v Triglavskem narodnem parku. Zanima nas, koliko je v njem obiskovalcev, kaj počnejo, kaj jih je privabilo, kje jih je največ in kje najmanj. Če povzamem, zanima nas čim več podrobnosti tako o obisku kot o obiskovalcih parka,« nam je zaupal.

Anže Krek je eden od petih anketarjev, ki bodo do konca poletja obiskovali različne dele Triglavskega narodnega parka in obiskovalcem, ki bodo privolili v sodelovanje, zastavljali tovrstna vprašanja. Odgovarjanje nanje jim ne bo vzelo veliko časa. V javnem zavodu Triglavski narodni park pričakujejo, da bodo anketarji k pogovoru privabili okoli 500 sodelujočih, daljše in obsežnejše ankete pa bodo jeseni pošiljali tudi po elektronski pošti in prav tako upajo na vsaj 500 odgovorov.

Obiskovalci so vajeni plačevanja

»Za sodelovanje prosimo tako domačine kot tujce, tako tiste, ki so o parku in njegovih pravilih dobro poučeni, pa tudi tiste, ki o tem nimajo pojma. Vsi so za nas zelo pomembni, saj nam pokažejo, katere segmente dela moramo še okrepiti,« pravi Krek. Anketa je le del celotnega opazovanja, ki naj bi ga sistemsko vzpostavili v prihodnjih letih, pojasnjuje Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v zavodu. »Trajno opazovanje bo služilo kot ena izmed osnov za obiskovanje in doživljanje parka. Vprašanja v anketah so zastavljena z več zornih kotov: doživljajskega, okoljskega, prometnega... »Rdeča nit pa je trajnostna mobilnost,« pojasnjuje Odarjeva.

Že v prvih dneh je anketiranje poskrbelo z nekaterimi po mnenju Kreka presenetljivimi ugotovitvami. »Ljudje dobro poznajo parkovna pravila. Vedo, kaj se sme in česa ne. Mnogi celo menijo, da so premalo stroga.« Še posebej so obiskovalci parka seznanjeni s problematiko uvajanja novih plovbnih režimov, opaža Krek. »Tudi plačati bi bili pripravljeni za marsikaj, če bi s tem kaj pridobili. Na primer hitro izračunajo, da bi se jim splačalo plačati vstopnino v park če bi ta vključevala brezplačni javni prevoz znotraj območja,« prve odgovore na vprašanja povzema Krek.

»Ljudje so vajeni plačevanja, morebitno nasprotovanje je odvisno od tega, kaj dobijo v zameno. Sprašujemo jih tudi, ali bi se denimo strinjali s tem, da bi uvedli kvote, koliko ljudi sme v enem dnevu obiskati Triglav. Anketiranci temu ne nasprotujejo, kar me je presenetilo,« dodaja.

Cilj* anketiranja ni omejevanje

»Cilj zbiranja podatkov nikakor ni kakršno koli omejevanje,« nam je zatrdila Odarjeva. »In prav tako ne uvajanje vstopnine v narodni park. Treba je preveriti, kaj vse lahko različni zainteresirani naredimo skupaj za dosego trajnostnega razvoja, ki je nekakšen konsenz med koristmi tako za človeka kot za naravo.« Pomembno vlogo pri tem bo po njenem mnenju moralo odigrati tudi sistemsko osveščanje o parku v šolah in vrtcih.

Vsekakor bodo morale biti rešitve, ki jih bodo v prihodnjih letih v zavodu pripravili na podlagi zbranih podatkov, premišljene in dobro načrtovane, meni Odarjeva. Obiskovalci smo se vajeni do cilja, ne glede na to, ali je v parku ali zunaj njega, pripeljati z osebnim vozilom. Če bi to prepovedali in preprečili, bi morali vsi vpleteni poskrbeti za zelo dobro alternativo, kar zagotovo ni avtobus, ki na cilj pelje zgolj trikrat ha dan.

Natančnejši podatki, ki jih bodo pridobivali v naslednjih letih, pa ne bodo v pomoč samo zaposlenim v javnem zavodu, pač pa tudi drugim: lokalnim turističnim organizacijam, občinam, gozdarjem, planinski zvezi in še marsikomu. Čeprav smo običajno ljudje na takšna vprašanja zelo občutljivi, pa anketar Krek pri svojem delu slabih izkušenj doslej ni imel. »Večina ljudi je kar prijaznih,« je navdušen.

21. dan brez direktorja

Javni zavor Triglavski narodni park že 21. dan deluje brez direktorja. Po tem ko je 30. junija dosedanjemu vršilcu dolžnosti Bogomilu Brezniku mandat potekel in mu je prenehalo tudi delovno razmerje v zavodu, vlada še vedno ni imenovala ne direktorja zavoda ne vršilca dolžnosti, ki bi se v vmesnem času denimo podpisoval pod pomembne dokumente. Kot so nam pojasnili na pristojnem ministrstvu za okolje in prostor, so gradivo za imenovanje v. d. direktorja pripravil in ga že 22. junija posredovali v vladno obravnavo, a ga sekretariat vlade še ni uvrstil na dnevni red. Odgovora z vlade na vprašanje, kje seje zataknilo, še nismo prejeli. So nam pa na ministrstvu dodali, da ima zavod predsednika sveta zavoda, ki je organ, nadrejen direktorju. Koga so predlagali za vršilca dolžnosti, nam niso želeli razkriti.

Petra Mlakar 

21.07.2016
Strinjajo se, da bi uvedli kvote za obisk Triglava

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti