Gorenjski glas - Jelena Justin: Ratitovec-Altemaver (1678 m) – Grebenska pot s čudovitim razgledom, med cvetočimi planinskimi rožami. Vzpon, na katerem duša zaigra.
Ratitovec je eden od tistih vrhov, ki so sredogorska klasika; v vseh letnih časih. Prepričana sem, da se ga večina planincev loti iz Prtovča; mi se ga bomo danes lotili s Soriške peči ali, če hočete, z Bohinjskega sedla. Pot nas bo vodila čez ratitovčeve vrhove Kačji rob, Kremant, Altemaver in Gladki vrh. Grebenska pot je izjemno lepa, razgledna in tudi v vročih dneh, kot je bil tisti za čas mojega vzpona, me je prijetno hladil vetrc.
Skozi Škofjo Loko se zapeljemo v Selško dolino, proti Železnikom. Nadaljujemo skozi Železnike in Zali Log, ko nas smerokaz usmeri desno, v klanec, proti Sorici. Nadaljujemo skozi vas Sorica, mimo odcepa za Spodnje in Zgornje Danje. Cesta se vzpenja in na enem od desnih ovinkov na svoji levi strani zagledamo križ, na desni strani pa parkirišče. Če bi nadaljevali, bi nas cesta pripeljala do Bohinjskega sedla na Soriški planini.
S parkirišča nadaljujemo po kolovozni poti mimo lovske koče. Pot se zmerno vzpenja, potem pa malenkost izgubi na višini in nas pripelje do gozdne ceste. Gozdni cesti sledimo kratek čas, nato nadaljujemo po kolovozu. Vzpon je zmeren. Kolovoz višje zamenja udobna planinska pot. V prečnem vzponu pridemo na široke, prostrane travnike Danjarske planine. Izgubimo nekaj višinskih metrov in dosežemo gozd. Če povsem sledimo markacijam, nas pot pelje prečno v levo, če pa gremo kar naravnost v breg, pa dosežemo vrh Kačji rob, 1575 m. Pod nami zazija skalni prepad. Sledimo gozdnemu slemenu in kmalu smo na markirani poti, ki se spusti do manjše planine Zgornji Jirn, kjer je tudi pastirska koča.
Travniku sledimo po desni strani. Ko dosežemo gozd, se pot začne spuščati. Dosežemo makadamsko cesto, ki ji sledimo levo in dosežemo manjši travnik, na drugi strani katerega se pot požene strmo navzgor. V tem delu lahko zelo hitro zgrešimo markacije, a nič hudega. Priti moramo do zgornjega roba gozda. Če nam uspe slediti markirani poti – trenutno je še precej podrtega drevja – gremo mimo bunkerja Rupnikove linije. Ko izstopimo iz gozda, smo na širokem in razglednem grebenu. Dosežemo prvi vrh Ratitovca, Kremant, 1658 m. Kremantov dolg greben nas pripelje do spusta in na drugi strani povzpnemo mimo dveh bunkerjev na Altemaver, 1678 m, najvišji vrh Ratitovca, ki smo ga od daleč opazovali na drugi strani izrazito prepadnega vrha. Z Altemaverja vidimo v daljavi Krekovo kočo, v bližini nje pa še Gladki vrh 1667 m. Sestopimo in se mimo zimske sobe povzpnemo še na Gladki vrh; nato pa sledi zaslužen počitek v koči. Do koče smo potrebovali približno tri ure.
Edina slabost opisane ture je, da se je treba vrniti po poti vzpona; ampak to se je treba v hribih večkrat.
Celoten greben je ves čas idilično razgleden; za našim hrbtom se pokaže Soriška planina s svojimi vrhovi: Dravh, Lajnar, Slatnik, Možic; v ozadju se sluti greben Spodnje bohinjskih gora. Panorama Julijcev se pokaže v celoti; kraljestvo Triglava v sami sredini. Veriga Karavank z mogočno Kepo prevladuje na meji z Avstrijo, Storžič, Kočna, Grintovec pa napovedujejo ogrlico Kamniško-Savinjskih Alp. Če z Ratitovca pogledamo proti jugu, je pred nami Škofjeloško hribovje z Blegošem, Koprivnikom, Mladim in Starim vrhom, smučiščem Cerkno, Poreznom … Razgledno, da človeku zaigra srce! Sestopimo po poti vzpona.
Nadmorska višina: 1678 m
Višinska razlika: skupaj 700 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5