Gorenjski glas - Marjana Ahačič: ... na vrhu Triglava zaplapolala slovenska zastava
Na vrhu Triglava je 12. junija 1991 zaplapolala slovenska zastava - resda še brez grba, a vendarle kot simbol nove države, za katero smo se odločili pol leta pred tem. Na vrh so jo ponesli slovenski gorski reševalci, fotograf Joco Žnidaršič pa je ob tej priložnosti posnel fotografije, ki so v dveh desetletjih in pol samostojne Slovenije ponarodele.
Skupaj z dvajsetimi kolegi gorskimi reševalci jo je na vrh prinesel Mojstrančan Janez Brojan, vsa Slovenija pa jo je lahko dva tedna kasneje občudovala na posnetkih, ki so jih uporabili na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti 26. junija na Trgu revolucije v Ljubljani. Odpravo na vrh Triglava je takrat iz helikopterja posnel snemalec RTV Slovenija Janez Kališnik, fotografije, ki so kasneje postale znamenite in zgodovinske, pa fotograf Joco Žnidaršič.
Takole je dogodke izpred 25 let v ponedeljek v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi vsi še živeči udeleženci odprave na Triglav 12. junija 1991, opisal Janez Brojan: »Tisti dan smo se ob drugi uri popoldan zbrali na dogovorjenem mestu, od koder nas je helikopter policije nato prepeljal z vso opremo do Kredarice, na sam vrh pa stvari, ki smo jih potrebovali za snemanje. Zadnji hip so mi iz Ljubljane pripeljali še šestmetrsko zastavo in bakle za nočno snemanje. Na vrhu je bil poltretji meter snega, tako da se Aljažev stolp ni videl iz nj ega. Tako smo na drog pripeli zastavo in uredili vse potrebno za dnevno snemanje, ki se je z manjšimi popravki začelo ob petih. Medtem ko smo čakali, da se spusti noč, smo doživeli pravljični sončni zahod, ko je senca Triglava padala v stožčasti obliki vse tja do Šmarne gore na vzhodu. Po zaključenem nočnem snemanju se je ura že prevesila na pol deseto, a nas je posadka helikopterja kljub temi vse prepeljala na Kredarico. V koči smo uspelo akcijo proslavljali še dolgo v noč, drugi dan pa smo se na smučeh spustili v dolino Kot.«
Znamenita Žnidaršičeva fotografija je nastala z namenom objave na naslovnici posebne, praznične izdaje časnika Delo, ki so jo, kot pravi avtor, načrtovali že dolgo pred dogodkom. »Delo je tedaj izhajalo v čmo-beli tehniki in takšne so bile tudi moje 'službene' fotografije,« je povedal Žnidaršič. »Zase sem delal tudi barvne diapozitive in ena od njih je tako našla pot na razglednico, ki so jo izdali - in prodali - v deset tisoč izvodih. Neverjetno, Slovenci so jo vzeli za svojo, zgodovinsko, ne glede na to, da je bila na njej zastava, ki še ni imela grba.«
Z najvišjega vrha Slovenije so tisti dan ponosno zrli: gorski reševalci Janko Ažman, Mitja Brajnik, Jernej Brežan, Janez Brojan, Janez Dovžan, Jože Gostiša, Senad Halilovič, Izidor Kofler, Janez Kunstelj, Andrej Kolenc, Cveto Kemperle, Kristjan Langus, Franci Lešnjak, Rajko Lotrič, Jože Martinjak, Klavdij Mlekuž, Dušan Polajnar, Aleš Robič, Miha Smolej, Stane Šmid, Franci Teraž, novinar Mirko Kunšič, pilota Jože Brodar in Rajko Špitaler, operater helikopterja Martin Rebolj, fotograf Joco Žnidaršič in snemalec Janez Kališnik.
Kot pravi Brojan, so se nato na predvečer osamosvojitve še enkrat, tokrat prek Severne triglavske stene, povzpeli na vrh Triglava. »Zakurili smo kres ob Aljaževem stolpu, ki je gorel dolgo v noč, kajti viden je bil še, ko smo prispeli nazaj v Mojstrano. Na televizijskih zaslonih smo lahko videli, kako se je slika dogajanja na proslavi v Ljubljani prelivala s posnetki z vrha Triglava. Vse skupaj je bilo res čudovito. S tem smo tudi gorski reševalci prispevali svoj delež k proslavljanju samostojnosti na miren način. Že naslednji dan smo kot pripadniki teritorialne obrambe žal morali namesto smuči v roke vzeti orožje in si svobodo tudi izbojevati.
Izjemnega dogodka se vsi udeleženci še danes spominjajo s ponosom in posebno čustvenostjo. »Takrat je bilo zame vse skupaj predvsem delo, ki ga je bilo treba opraviti, čustva, zares intenzivna, so na dan prišla kasneje,« se spominja Martin Rebolj, danes župan Moravč, takrat pa operater helikopterja, ki je reševalce peljal na vrh Triglava. Janez Dovžan se spominja predvsem neverjetnih pogledov z vrha v dolino: »Senca Triglava, ki je padala čez našo domovino ... simbolika, ki se je z besedami ne da opisati!,« je vzkliknil v ponedeljek, ko se je po dolgem času spet srečal s tistimi, s katerimi je delil to izjemno, zgodovinsko izkušnjo. »Joco«, se je obrnil k mojstru Žnidaršiču, »nisi imel samo ti solznih oči...«
MARJANA AHAČIČ