Franci Savenc 20.08.2016 07:27 1738 0

Mont Blanc

AO Železničar: Društvo Moldavit je financiralo odpravo na Mont Blanc s pridruženim članom AOŽ in Summit travels.

V petek zjutraj smo štartali iz Ljubljane ter se ob 15 40 vkrcali v kabinsko žičnico za Aiguille Du Midi na 3842m. Od tam smo se spustili do Cosmique refuge na 3613m, kjer smo prespali in se pripravili na vzpon. Prvič sem občutil višinsko bolezen, katera se je pokazala v obliki rahlega glavobola ter nekakšnega zamaknjenega stanja, podobno kot bi imel lažjo obliko gripe – tudi od spanja sem imel bore malo. Pogled na prvi vzpon čez ledenik Des Bossons na Mont Blanc Du Tacul (4248m) je zastrašujoč, predvsem zaradi serakov velikih kot stolpnice ter letnega števila smrtnih žrtev zaradi zdrsov in plazov. Dan pred tem sta se dva ponesrečila na tej smeri, eden smrtno.

Bujenje je bilo ob 1-ih zjutraj, štartali pa smo nenavezani med zadnjimi ob 2 uri zjutraj. Fantastično je od spodaj videti cca. 50 čelnih svetilk, katere se raztezajo do vrha in se neverjetno lepo bleščijo v snegu ter osvetljujejo strmo ledeniško smer. Naklonina na prvi vrh je v povprečju od 45 do 55 stopinj, pelje pa med ledeniškimi razpokami in večjimi seraki. Iz prvega vrha se čez sedlo spustiš do vstopa na drugi vrh (Mont Maudit 4465m). Tukaj se prične bolj tehnični del, saj je naklonina do 65 stopinj, cel čas pa se smer vije pod zastrašujočimi seraki velikimi kot Ljubljanski grad. V težkih trenutkih mi je osebno pomagala molitev, s katero sem premagoval strahove, slabe in negativne misli ter ostal skoncentriran celotno pot. Na najbolj strmem delu cca. 60m pod vrhom so v pomoč tudi vrvi. Imel sem nemalo težav z lovljenjem sape ter glavobolom, saj je bilo za aklimatizacijo premalo časa. Previdno, korak za korakom premagaš še zadnjo oviro in se zopet spustiš čez dolgo sedlo pod veliki vrh Mont Blanc-a (na ok.4300 m). Zadnjih 500 m je bolj kondicijskih kot tehničnih in tudi višinskih težav nisem več občutil. Na vrhu Mont Blanc-a (4810m) sem stal ob cca. 8-ih zjutraj – popil kavo s sladoledom, si nataknil kopalke ter na hitro skočil v jakuzzi. Kmalu po prihodu ostalih smo se zaradi močnega vetra ločili, čeprav je bil dan brez oblačka, kot nalašč za osvajanje vrhov. Član AOŽ se je vrnil po isti poti nazaj, s češkim Alpinistom Romanom iz Summit travels pa smo se spustili po grebenu na drugo stran do bivaka Dome du Gouter (4304m), nato do koče Refuge du Gouter (3863m). Od tu se pot strmo spušča ob ledeniku De Bionnassay med skalami 1500m mimo koče Refuge de Tete Rousse (3187m) ter do postaje gorskega vlaka Nid D'Aigle (2380m). Celoten spust po drugi strani je zelo dolg, trajal cca. 6 ur, višinske 2500m. Sama pot je bila meni osebno težka, izpostavljena in fizično naporna, vendar tudi čudovita, doživeta in polna DUHA. ub

17.08.2016 19:32