Alpske konvencije - V Alpe po navdih: Po alpskih dolinah s kolesom in peš
V Bohinj, dolino Soče in Zgornjesavsko dolino.
Razstavo z naslovom Constructive Alps v Zeleni hiši v Kobaridu sta odprla generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan in župan Občine Kobarid Robert Kavčič. Na razstavi, ki bo v Zeleni hiši v Kobaridu na ogled do 9. maja 2016, je predstavljenih preko 30 arhitekturnih projektov trajnostne prenove in gradnje iz celotnega območja Alpske konvencije, med njimi sta tudi dva slovenska projekta in sicer prenova planine Laška Seč nad Tolminom, ki je prejela posebno priznanje žirije, in Mladinski hotel Punkl iz Raven na Koroškem. V Kinogledališču v Tolminu so si obiskovalci lahko ogledali film Mirno, ki prikazuje življenje mlade ženske v bavarskih Alpah, ki se je odločila ostati na visokogorski kmetiji.
Mednarodni posvet z naslovom Storitve v čezmejnem prostoru, je bil namenjen osvetlitvi vprašanja, katere storitve lahko okrepijo vlogo obmejnih območij, kar je za Slovenijo, ki ima preko 1300 km kopenske meje s sosednjimi državami, pomembno za njihov prihodnji razvoj. Vlogo prebivalstva za ohranjanje alpske kulturne in naravne dediščine posebej izpostavlja deklaracija Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi. Za življenje prebivalstva v obmejnih in gorskih območjih pa so ključne storitve splošnega pomena in splošnega gospodarskega pomena. Opremljenost s storitvami ne le omogoča primerljive življenjske pogoje za prebivalstvo, ampak tudi ustvarja možnosti za aktivnosti, ki omogočajo preživetje in gospodarsko osnovo. V uvodnem delu so spregovorili župan Občine Tolmin Uroš Brežan, generalni sekretar Alpske konvencije Marcus Reiterer in generalna direktorica Barbara Radovan. Referenti iz Slovenije in Italije pa so izpostavili izkušnje pri zagotavljanju storitev splošnega pomena in prihodnje izzive. Podrobnejše poročilo bo objavljeno na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, tema pa je bila obravnavana tudi na Radiu Slovenija v oddaji Studio ob 17ih (oddaji še lahko prisluhnite).
V soboto, 28. maja, pa so obiskovalci spoznavali številne danosti alpskega območja. Organizatorji Dneva Alpske konvencije: CIPRA Slovenija, Fundacija Poti miru Gornjesavski muzej – Slovenski planinski muzej, LTO Sotočje, Ministrstvo za okolje in prostor, Fundacija Poti miru v Posočju, Občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Posoški razvojni center, Stalni sekretariat Alpske konvencije, Triglavski narodni park, Turizem Kranjska Gora, Turizem Bohinj, Turistično društvo Dovje – Mojstrana pripravili pohode, kolesarjenje, tek in bogat spremljevalni program v Bohinju, dolini Soče in Zgornjesavski dolini, na katerih je skupno sodelovalo več kot 450 obiskovalcev.
Namen dogodkov je bil opozoriti na občutljiv alpski prostor, predstaviti pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskega prostora, pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da Alpe obiskujejo na okolju prijazen način.
V Bohinju je potekal botanično kulinarični dan s predstavitvijo izdelkov in pridelkov blagovne znamke Bohinjsko in bohinjske kulinarike, vodenim ogledom botaničnega vrta Goričica, ter delavnico za otroke in plezalno steno pri Centru Triglavskega narodnega parka v Bohinju. V Mojstrani so se obiskovalci lahko udeležili vodenega pohoda do Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni, muzejsko urejene domačije in informacijske postaje Triglavskega narodnega parka, sodelovali v programu Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, sledilo je še odprtje mojstranških ferat. Na Dovjem je potekal tradicionalni Juriš na Dovško Babo s spremljevalnim programom na trgu pred Hišo Pr'Katr. Na Tolminskem so organizatorji pripravili pohod v Javorco z ogledom spominske cerkve Svetega Duha. V Trenti pa so se obiskovalci Dneva Alpske konvencije udeležili vodenja po Soški poti z ogledom naravnih in kulturnih posebnosti Trente, obiskali botanični vrti Juliana, ki letos praznuje 90 let, si ogledali razstavo ilustracij iz otroške knjige Gorski vrt za vse odprt ter prisluhnili pogovoru z avtoricama Polono Kovač in Jelko Godec Schmidt. Del dogodka v Bohinju je obiskala tudi Televizija Slovenija v okviru oddaje Slovenija danes (>arhiv).
Alpe so izjemno raznolik prostor naravnih pojavov in kulturne dediščine, življenjski prostor za 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst in živali, evropska zakladnica pitne vode, dom in gospodarski prostor za 14 milijonov prebivalcev, zgodovinski prostor številnih narodov, jezikov in kultur ter vsakoletni izletniški in dopustniški cilj za sto milijonov obiskovalcev. Območje Alp obsega 191.000 km². Mednarodna pogodba Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države Alpskega loka: Avstrija, Italija, Francija, Slovenija, Švica, Nemčija, Liechtenstein in Monako ter Evropsko skupnost za varovanje in trajnostni razvoj Alp ter zaščito gospodarskih in kulturnih interesov tamkaj živečih prebivalcev. Z namenom izvajanja zastavljenih ciljev je bila sprejeta Okvirna konvencija z osmimi tematskimi protokoli, ki se nanašajo na naslednja področja: prostorsko planiranje, kmetijstvo, gozdarstvo, varstvo narave in urejanje krajine, energija, varstvo tal, turizem in promet. Območje veljavnosti Alpske konvencije v Sloveniji zajema 62 občin, kar je 33,4 odstotke ozemlja Slovenije. Nosilec koordinacije izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji je Ministrstvo za okolje in prostor, ki si skupaj s partnerji v Sloveniji prizadeva približati Alpsko konvencijo prebivalcem alpskega prostora in jo predstaviti kot razvojno priložnost.
Pri vsebinsko bogatih prireditvah za predstavitev posebnosti območij so organizatorji v največji meri upoštevali vključevanje javnega prevoza. Na vseh izhodiščih oz. zaključkih prireditev so bili na voljo tudi različni informacijski materiali: novi Vozni redi v Alpah, informativne zloženke Stalnega sekretariata Alpske konvencije, časopis Triglavskega narodnega parka za obiskovalce, informacijski materiali o trajnostnem razvoju v Alpah in informacije o projektu Parkiraj in doživi naravo – celovitem uvajanju okolju prijazne mobilnosti v Triglavskem narodnem parku za ohranjanje in pravo doživljanje narave.