Posavski AK - Aleksandra Voglar: Ena zadnjih tur spomladanske šole ŠP.
Zborno mesto nedelja, ob 8.30, na kavici v kafiču pred Mercatorjem v Boštanju, je že klasika, na tečaju je vendar 6 "seunčanov". In smo se odpelal, skozi Celje, mimo Žalca, skozi Šešče (pomemna g - točka, sploh včeraj popoldan), Matke, in parking na križišču pod kmetijo Baloh.
Kam smo šli? Plezališče Kamnik. Četica je odkorakala v strm hrib... so že jamral za mano: 1 uro tkole? Skoraj pol ure pa res. Čist zmatrani prišli do stene, malega Zeca je pridno prinesel Leon, se bo morala mami Kaja mal bolš začet ubuvat: šminka - "olstrake" so za v mesto, dobri podplati pa za hude dostope. Skalce smo obdeloval dobrih šest ur. Splezal vse kar smo lahko, vse do 6a+, ha?!
Vmes je mali Zec malo le pogrešal varne roke velikega Zeca, sam kaj, če ga še priklicat nismo mogli. Je "mama" vse poštimala, dete je zaspalo in lahko smo ponovno v miru plezal.
Nekako se je potemnilo, približevati se je začel črn oblak in zbežali smo proti avtomobilom. Eni, tapametni, po poti, tastare pa složno direkt po šavju in grabnih za našim edinstvenim najstnikom Borutom. Super je ženskice, ane? Sva poslušali. Mokri od švica, saj dežja valjda ni bilo, smo se naložli v atomobile in za Škafarjem. Adut je rekel do prve domače oštarije. In glej ga zlomka: V soboto sta bila z Rebeko na dveh ohcetih, prišla zjutra direkt v Kamnik, na poti domov iz plezališča, pa v prvi vasi Šešče našla pir in futr free, ustavla direkt na Šmrkl fantoušni, še včerajšnji seveda. ni kej, obvladata. Pivo je teklo, jeger, smo se kar zlili z domačimi pubeci. Sama pa sem si prislužla še eno šeško klobaso (Kmetija Kač - Šešče).
Dan je bil res bogat, tečajniki pa od včeraj naprej napeti čakajo izpitne ure. (Zaradi mene lohka prdate tud v javnosti.) Valjda se še bolj kot prakse, bojijo teorije. Sploh niso resni?!
Nejc, pomagaj!