AO Kranj - Dominik Fon: Plezalni tabor 20. - 22. maja
V petek, 20. maja 2016, smo se z malce zamude zbrali na Zlatem polju, se naložili v kombija in avto ter se odpeljali proti Kranjski Gori in nato čez Vršič v Trento.
Vmes smo premagovali slabost in delali načrte, kje vse bomo plezali in kaj vse bomo počeli. Na Vršiču nas je pričakalo še nekaj snega in kmalu so kepe le tega že letele po zraku.
Ko smo prišli v kamp Triglav postavili šotore, baldahine in se pripravili na plezanje. Odpeljali smo se do plezališča in na hrbte naložili crash pade in opremo. Potem smo čez brv prečkali Sočo in se po travniku odpravili do balvanov, kjer nas je že čakal stari znanec osel. Nato smo se ogreli in ponovili pravila varovanja drug drugega pri plezanju balvanov. Najprej smo se podali v lažje nato pa premagovali vedno težje balvane. Žal nas je počasi začela preganjati tema, pa tudi lakota, zato smo se vrnili v kamp in za večerjo spekli palačinke. Po večerji smo se podružili z igranjem družabnih iger, potem pa se utrujeni zvalili v šotore.
Naslednji dan smo zgodaj vstali in šli na jutranji tek. Brez nekaj jamranja in štrajkanja seveda ni šlo, vendar smo vsi bolj ali manj odtekli manjši krog. Nato smo pozajtrkovali in se pripravili za plezanje. Odpeljali smo se proti Kobaridu in se ustavili v Trnovem. Nekaj časa smo iskali plezališče, nato pa odkrili visoke balvane, ki jih je Soča tako zaobila, da na nekaterih sploh ni bilo videti oprimkov. Kmalu smo že skakali od balvana do balvana in jih skušali preplezati. Ko nam je bilo pošteno vroče smo se hladili ob Soči in le nekateri so ostali povsem suhi. Nato smo še nekaj časa plezali, da so nas blazince na prstih že pošteno pekle. Zato smo pod vodstvom Maše naredili raztezne vaje. Potem smo se vrnili v kamp in imeli plezalski kviz, ter tekmovanje v hitrostnem vpenjanju kompletov. Za večerjo smo jedli klasične plezalske špagete bolognese, nato pa si čas krajšali z gledanjem finala svetovnega pokala v balvanskem plezanju in igranjem družabnih iger.
V nedeljo smo se zbudili že nekoliko utrujeni, ampak smo se z izjemo zmagovalcev prejšnega večera odpravili na jutranji tek. Potem smo pospravili šotore in se spokali iz kampa. Spet smo se znašli pod balvani Trente in kar nekaj časa smo se borili s soncem, utrujenostjo in vročino.
Ko smo iztrošili še zadnje atome moči smo ugotovili, da je vreme bolj primerno za poležavanje, kot pa resno plezanje. Zato smo pobrali opremo in se ustavili ob Soči, ter se v njej pošteno ohladili. Nato smo se utrujeni pospravili v kombije in odpeljali proti domu, medtem pa že kovali načrte za naslednji tabor (ali pa spali). Upam, da so otroci na taboru uživali vsaj pol toliko kot trenerji.
Hvala Milošu Kramplu za kombi in vsem staršem za zaupanje. Pa kmalu spet ponovimo.
Udeleženci: Liza, Neja, Lin, Anuška, Lovro, Aljaž, Hana, Lana, Luka, Neža, Metka, Gal, Tjaša, Tom; trenerji na taboru pa: Dominik, Katarina, Maša, Tim