Primorski dnevnik: Treking v Paklenici; Predavanje o Čilu; Skupina »Drugače mladi« ...
Treking v Paklenici
Nekam nenavadno se počutiš, ko v gojzerjih prehodiš sto metrov od montažne hišice do plaže in se zazreš v mirni svetlomodri zaliv, najjužnejši del Velebitskega kanala, ki mu otok Pag in polotok severno od Zadra dajejo varljivo podobo jezera. V gojzerjih, ker je kamp Šibuljina naše izhodišče za dvodnevno turo v Narodnem parku Paklenica, pobudo, ki jo je sprožil predsednik SK Devin Dario Štolfa in privabil 13 planincev, ki so ustvarili pravo čezmejno navezo (članom planinskega odseka SK Devin so se namreč pridružili člani SPDG, Planinske družine Benečija in PD Kraški gadi z Gorjanskega), V petek zvečer, po štirih urah vožnje, nam je dobrodošlico podaril prelesten sončni zahod, ki smoga slavili s (pre)obilno ribjo večerjo, naslednje jutro pa smo smo se po prav tako obilnem zajtrku strumno podali v osrčje Narodnega parka, 95 kvadratnih kilometrov naravnih lepot, ki od vsepovsod privabljajo ljubitelje gora in morja, pa tudi speleologe, saj kraški svet ponuja tudi podzemske zanimivosti. Vsako leto so prvomajski prazniki povod za mednarodni miting plezalcev, ki so v res lepem številu naskakovali previsne stene (izbirajo lahko med 400 smermi), mi pa smo se po zložni stezi, še kar preveč turistično tlakovani in posejani z informativnimi panoji, zaceli po soteski Velika Paklenica ob šumečem potoku vzpenjati proti PD Paklenica in še nekoliko višje do Ivančevega doma, gostoljubnega gostišča in prenočišča, kjer smo si privoščili prvi oddih na nadmorski višini 570 m. Ime Paklenica smo si narobe razlagah, saj ne pomeni nič peklenskega (čeprav so poletni vzponi najbrž začinjeni s peklensko vročino), temveč le ime smole - pakline, ki so jo ribiči uporabljali za svoje barke, pa tudi v zdravilne namene.
Na razpotju pod PD Paklenica smo se razdelili na dve skupini: četverica se je podala proti Črnemu vrhu, ki je s svojimi 1100 m najvišji vrh Parka (sicer dosegajo najvišji vrhovi Velebita kar 1758m-Vaganski vrh, 1753 m pa Sveto brdo). Preostala deveterica je preko Malih močil, Škiljičev in furlin, skozi grape in travnike, posejane z bujnim rastlinstvom, od narcis do erike in rododendronov, žajblja in melise, pa še bolj redkih orhidej, pisanih metuljev in glasno žvrgolečth ptičic, opuščenih pastirskih hiš, po pokrajini, ki je bila prava zmes Julijcev in Krasa z dodatkom razgledov na čudovito dalmatinsko
obalo, dosegla svoj najvišji cilj na vrhu Aniča Kuk, 712 m, kamor se po 300 m visoki prepadni steni povzpnejo najpogumnejši plezalci. Mi smo ubrali lažjo pot, ki je sicer zahtevala tudi nekaj lažjega plezanja, trud pa je poplačal razgled, ki je postopoma zgubljal ostrino, kajti meteorologi so za 1. maj napovedali neusmiljen dež. Poleg številnih plezalcev smo na poti srečali tudi plazilce-Še nekoliko zaspanega modrasa in tolsto belouško, nismo pa videli risov in medvedov, ki za svoje obhode izbirajo drugačne umike. Po 700 m strmega spusta, ki je sklenil celodnevni sprehod, smo se vrnili v turistično-plezalni živžav, na stezo, kjer nas panoji spominjajo tudi na dejstvo, da je bil NP Paklenica od leta 1962 do 1968 prizorišče kar desetih filmov o indijanskem junaku Winnetouju, ki smoga mnogi vzljubili v knjigah Karla Maya. Načrt, da bi naslednjega dne odkrili tudi lepote Male Paklenice, je prvomajski dež popolnoma onemogočil, zato pa smo se med vožnjo domov po jadranski magistrali kovali načrte za nove planinske ture po Velebitu in dalmatinskih otokih.
Predavanje o Čilu
Nocoj bo v prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ulica Bonafata 6, zanimivo predavanje posvečeno Čilu. Govora bo predvsem o severnih predelih te čudovite in raznolike države. Pogledali pa bomo tudi preko njenih severnih meja na severovzhodni del Argentine in Bolivije, saj tvorita slednji s Severnim Čilom nekako enoto, in to predvsem z geografskega in kulturnega vidika.
Tržaška Slovenka, agronomka Magda Sturman, ki bo na nocojšnjem večeru razkrivala posebnosti teh dežel, se je pred leti preselila v Čile in si tam ustvarila družino. Med svojim večletnim bivanjem v teh krajih, je s prirojeno tankočutnostjo in z močnim čutom za opazovanje globlje spozna zgodovino, kulturo, tradicije in življenje v novi domovini. Predavanju, ki ga organizirata Slovensko planinsko društvo Trst in Fotovideo Trst 80, je dala naslov: Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom.
Skupina »Drugače mladi«
Planinska skupina »Drugače mladi« je vabila na izlet v severni del parka otoka Cona na sprehod po obrežju, mimo opazovalnih točk, preko kanala Quarantia, kjer so na ogled »casoni«, stare ribiške hiše.
Vreme v četrtek zjutraj res ni obetalo nič dobrega, črni oblaki so se podili po nebu in burja je kar mrzlo zavijala čez gmajno. Zato se nas je v Devinu zbralo le šest, tri ženske in trije moški. Škoda. Napotili smo se v Marino Julijo, kot zmenjeno. Ni nam bilo žal. Sonce se je kmalu pokazalo izza oblakov in nam obarvalo prebujajočo se naravo. Gozdovi se odevajo v pomladansko razkošje, polja so že zorana in čakajo na setev. Tišino je vznemirjalo samo vršenje dreves v burji, ki pa je že ponehavala. V laguni je bilo nekoč veliko ribiških hiš, grajenih na stebrih nad vodo, pred njimi pa so bili kratki pomoli, na katerih so bile zasidrane majhne ribiške barke. Danes so skoraj vse zapuščene in razpadajoče. Le nekaj jih je še obljudenih vsaj v poletnem času. Taka je bila tista, pred katero smo malicali na klopi okrog vrtne mize. Pri neki drugi je bilo shranjenih veliko plastičnih sodov z mrežami. Vse kaže pa, da bodo ves ta del obale očistili in zgradili marino za jadrnice in manjše barke, Ribiči so se modernizirali in novi mornarji zahtevajo svoje. Hoja je bila udobna, saj smo hodili po popolnoma novi kolesarski stezi Potem pa, kaj je lepšega kot zaključiti nekajurno hojo v kraški osmici ob kozarcu terana in rezini pršuta.
Srečanje s pobratenim društvom Integral
V nedeljo, 8. maja, se bodo tržaški planinci z avtobusom podali na Štajersko, točneje v okolico Celja, na srečanje z dolgoletnimi prijatelji, člani pobratenega Planinskega društva Integral. Prijatelji iz Ljubljane so za to priložnost pripravili zanimiv pohod, z bogato kulturno vsebino. Odhod avtobusa s trga Oberdan v Trstu ob 6.45 oziroma izpred hotela Daneu na Opčinah ob 7.uri. Priporočamo udobne pohodniške čevlje in palice.