Dnevnik - Tina Hižar Jereb: ... podviga iz mladosti - V pol dneva iz prestolnice na vrh Triglava in nazaj
Ponovitev podviga iz mladosti
V pol dneva iz prestolnice na vrh Triglava in nazaj
Leta 1987 se je četverica, ki je skupaj štela okroglih sto let, lotila posebnega izziva, iz Ljubljane seje s kolesi odpravila na vrh Triglava in nazaj. Po osemindvajsetih letih bo peterica, ki bo dopolnila več kot 250 križev, skušala ponoviti mladostniški podvig.
Pravijo, da se mora zaveden Slovenec vsaj enkrat v življenju povzpeti na najvišji slovenski vrh. Kar je za številne večmesečni projekt načrtovanja, vadbe, izbire opreme, pogledovanja v nebo in čakanja na najustreznejše vremenske razmere ter še vrsta drugih komplikacij, je za nekatere precej lažji adrenalinski izziv. Nekateri se ga lotijo v zgolj enem samem dnevu ali celo manj.
Med tovrstne pogumneže zagotovo sodi prijateljska ekipa s Tomom Šarfom na Čelu, uglednim imenom iz sveta slovenskega in mednarodnega gorskega teka,' članom izvršnega odbora svetovne zveze v gorskih tekih in velikim prijateljem rekreacije. Potem ko se je pred osemindvajsetimi leti skupaj s prijatelji in sodelavci lotil za številne neverjetnega preizkusa vzdržljivosti in poguma, se letos ekipa nadeja ponovitve izziva.
Bilo je davnega leta 1987
Poleg dela sta sodelavce iz Heliosa Romana Pirnata, Francija Ravnikarja in Toma Šarfa povezovali tudi mladostna zagnanost in strast do zdravega načina življenja. Vsi trije so bili nabrušeni kolesarji, Roman pa je bil ob tem še alpinist, celo načelnik enega najmočnejših alpinističnih odsekov (AO Domžale).
»Moravški Franci še ni bil na Triglavu, Roman pa je bil z energijo nabit alpinist. Poleti 1987 je beseda dala besedo in sta se spravila zjutraj na kolo, pa v Vrata in na Triglav in nazaj. Kar tako, za šalo. Poleti je dan dolg,« je pojasnil Tomo Šarf.
Ko so se potem v službi pogovarjali o tem, nihče ni mogel verjeti, da je to mogoče. Že sam vzpon na Triglav v enem dnevu je pošten podvig, da bi šla pa še s kolesom do njegovega vznožja? Ne, to ne gre, je prevladalo mnenje.
»V debate sem se vključil Še sam in rodila se je ideja, da bi zadevo ponovili, in to pod nadzorom v pol dneva, v dvanajstih urah. Povezali smo se z nacionalno televizijo, ki je zagotovila snemalca na poti in na vrhu Triglava, naši trojici pa se je pridružil še Romanov plezalski kolega Janez Jeglič, ki je bil v tistem času s svojimi podvigi predvsem v Patagoniji eden najboljših plezalcev na svetu,« se spominja sogovornik.
Dolgo usklajevaje
Na pot so se odpravili šele v ledenem jutru 2. oktobra 1987 Ob 6. uri so krenili izpred nacionalne televizijske hiše. Do Vrat so potrebovali tri ure, potem tri ure za vzpon po poti čez Prag na vrh.
»Zgornji del nad višino 2000 metrov je bil povsem poledenel. Med spustom smo se zaradi hitenja v megli na Podih pod Kredarico izgubili in prišli na izstop iz Slovenske smeri, zato smo se morali vrniti na pot. Vožnja s kolesom nazaj do Ljubljane je bila še dodatno triurna izčrpavanje. Ob 17 uri, po skupno enajstih urah, smo se vrnili na izhodišče. Bili smo utrujeni, a veseli, da nam je uspelo,« se Šarf še vedno povsem jasno spominja podviga.
Jeklene može je na poti spremljal kombi. Njihova edina prehrana so bili nekaj kosov domačega jabolčnega zavitka, čaj in cedevita. Raznih energijskih gelov ali napitkov v tistih časih seveda še ni bilo. »Letos mineva osemindvajset let od teh lepih doživljajev. Sam sem podvojil svojo starost, Roman je pred mesecem stopil v klub abrahamovcev, Franci se bliža pripravništvu. Porodila se nam je ideja, da bi ponovili podvig iz mladosti - zgolj kot dokaz samim sebi, da nismo za staro šaro. Janeza žal ni več med nami, imamo pa nekaj sorodno mislečih sodelavcev,« je zaupal Tomo Šarf.
Jeklena peterica
Originalni trojici se bosta pridružila dva Petra: prav tako povsem sveži abrahamovec Peter Venturini, strasten maratonec in triatlonec, in pet let starejši Peter Pibernik, nekdanji klasični kombinatorec, ki se ponaša z osebnim rekordom točno polo- vičke rekordnega skoka orla Petra Prevca.
Mladostniški cilj dvanajst ur so prilagodili - pot bodo skušali opraviti v času od sončnega vzhoda do zahoda. Za vsako etapo bodo imeli tako na voljo po štiri ure. če bodo razmere dopuščale, se bodo zadeve lotili sredi junija, sicer kasneje, glede na snežne razmere v visokogorju.
Pred osemindvajsetimi leti je četverica štela okroglih sto let, letos bo peterica dopolnila skupno več kot dvesto petdeset križev. Da trojica Franci, Tomo, Roman še zdaleč ni od muh, dokazujejo tudi njihove zanimive prehojene življenjske poti v minulih treh desetletjih. Franci je tik pred podvigom na Triglav zmagal v bitki rakom in ga je nato pridobljena trma gnala s kolesom po vsem svetu. Tomo je, kot že napisano, zabredel v gorske teke in tam doživel marsikatere lepe trenutke, Romana pa je življenjska pot iztrgala iz alpinizma, a se še vedno zelo rad usede na kolo.
Tina Hižar Jereb