Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Divje babe 2016

PD Tolmin - Žarko Rovšček: Ne sprašujte, kaj imajo Divje babe skupnega s Slovenskim planinskim društvom iz Trsta?

Tokrat je šlo zares. Že nekaj časa načrtovan skupni izlet s člani SPDT pod vodstvom Slavice Boljat je bil uresničen na velikonočni ponedeljek 28. marca.
Udeležilo se ga je 49 planincev iz SPD Trst in 7 iz PD Tolmin.

Manjša skupina se je peljala s kombijem do Šebrelj in se priključila pri Divjih babah glavnini, ki se je spopadla s strmino nad Reko. Zbranim je domača turistična vodička predstavila zgodovino jame, arheološka izkopavanja v njej in jih seznanila s krajevnimi zanimivostmi.

Vreme je vzdržalo vse do zaključka sestopa udeležencev k okrepčevalnici Kurn'k. O doživetju naših tržaških prijateljev je bil najbolj zgovoren komentar predsednice Marinke Pertot: »Lepo izbrana pot, da ne govorimo o kraju kot takem in njegovi sporočilnosti. Res enkratno! Pa še vreme je bilo ugodno. Dež se je ulil, ravno ko smo sedli za mizo. Boljše res ne bi mogli planirati.« Morda pa so, očitno z naklonjenostjo, v vremensko dogajanje posegle divje babe?

Med izletom je stekel tudi pogovor o sodelovanju in pripravi skupnega izleta na Tržaškem.

Jami Divje babe I in II ležita na strmem pobočju nad reko Idrijco, pod robom Šebreljske planote. Leta 1995 je bila v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe I poleg drugih najdb odkrita koščena piščal s štirimi luknjami, izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda (ohranjena dolžina 11,5 cm). Piščal je ležala 2 metra pod plastjo z arheološkimi najdbami. S posebno raziskovalno metodo so umestili arheološko plast s piščaljo v čas med 60.000 in 50.000 let pr. n. št. Piščal je vzbudila pozornost strokovne javnosti zaradi svoje starosti, saj naj bi v primeru umetnega izvora lukenj šlo za prvo neandertalsko in hkrati najstarejšo piščal na svetu, kar bi začetke glasbe premaknilo od anatomsko modernega človeka k njegovemu predniku neandertalcu. To pa naj bi predstavilo neandertalca kot inovativno in čuteče človeško bitje, zmožno tudi glasbenega izražanja. 

PD Tolmin 30.03.2016

Fotografije: Slavica Boljat in Lorenca Maver

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46044

Novosti