Friko - Uršula Novak: ... v Kanadi ima novo smer Lindič-Lewclerc (M7+, WI6, 1100 m)
Luka Lindič in Marc-Andre Leclerc sta 1. aprila odsmučala do severne stene gore Mount Fay, kjer naj bi se spopadla s še neponovljeno smerjo (in ji dodala direktno iztopno varianto), a sta zaradi slabih razmer to idejo opustila in se vrnila nazaj proti jezeru Moraine. Tam sta imela tudi zaloge, a sta ugotovila, da jo je z njuno hrano popihala lisica, ki sta ji nato skušala slediti po sledeh v snegu, a brez uspeha. Pri tem pa sta naletela na dosti večje sledi pume, ki so vodile do svežega trupla ježevca in naprej proti jami, oddaljeni le kakšnih deset metrov, kamor se je mačka očitno skrila. Seveda sta se jami izognila in nadaljevala pot proti dolini Valley of Ten Peaks, kjer naj bi raziskala druge možnosti za plezanje.
Severovzhodna stena gore Tuzo jima je ponudila čudovito smer, polno ledu. Zdelo se je, da ju do vrha čaka kakšnih 700 metrov, s katerimi bi lahko opravila tudi v enem dnevu, a se je kasneje izkazalo, da jih je bolj okoli 1100. Prva dva raztežaja sta potekala mešano preko ledu in skal, ki se niso zdele dovolj čvrste, zato sta morala skalo tudi navrtati in se spopadati z večjimi količinami snega. To jima je vzelo nekaj več časa, tako da sta hitro ugotovila, da podvig ne bo uspel v enem dnevu, zato sta v steni bivakirala do naslednjega jutra.
Medtem, ko je spodnji del potekal po zanimivem kaminu in se je zdel dokaj enostaven, je bilo nadaljevanje precej težje. Spopadla sta se s previsnim delom, ki ga je prekrivalo dva centimetra ledu, skalnimi deli, med katerimi so bili globoki snežni zameti, in dvema raztežajema strme skale, kjer bi lahko vsaj zadnjega ocenili s težavnostjo M7+.
Svetlobe je ponovno pričelo primanjkovati, tako sta si z zadnjim plinom v gorilniku stopila led v liter vode, pojedla energijsko ploščico in na polici skorajda sede še drugič prebila noč v steni.
Tretji dan sta že nekoliko utrujena, predvsem pa neprespana, brez vode in hrane, namesto stebra, ki je ponujal precej težko plezanje naravnost, izbrala lažjo pot skozi sneg in led po levi strani.
Kljub temu, da sta se želela po grebenu prečiti do Mount Allen, sta se zaradi snežnih razmer in pomanjkanja zalog raje odločila, da se čim hitreje spustita nazaj v dolino. Spust je bil hiter in že ob petih sta bila spet na smučeh ter pozno zvečer pri avtomobilu.
Leclerc je po dogodivščini zapisal, da je smer Lindič-Leclerc z višino 1100 metrov in težavnostjo M7+, WI6 odlična in zahtevna smer za mešano in tudi težko ledno plezanje, in jo je gotovo možno opraviti v dveh dneh - z Lindičem sta bivakirala dvakrat, ker prvega dne nista začela dovolj zgodaj.
Vir in fotografiji: Marc-Andre Leclerc/blog.arcteryx.com.