Silvo Baznik: Izhodišče današnje ture je, kot že nekajkrat v 
tem letu, Rudno polje na nadmorski višini 1347m. Na razmočenem delu parkirišča izstopiva iz avtomobila in na snegu nekaj metrov od avta stopiva na smuči.
Nekaj smučarskih tekačev še vztraja na progi, midva pa stopiva na neurejeno tekaško progo, ki gre skozi gozd. Preko noči sneg ni pomrznil in je moker. Tako stopava naprej do zaprtega smučišča in se po njem vzpneva do gozda v dolinico in grapo pod Zlatimi vodami. Nebo je sivo in pogrezava se v megleno zaveso, ko zavijeva proti Kačjemu robu. Ne vidiva dobro, a veva, da se gibljeva v pravi smeri.
Ko doseževa rob, sva za nekaj časa iz megle, obrneva navzgor in se povzpneva višje in prestopiva Kačji rob in pričneva spust v krnico pod severovzhodnimi stenami Viševnika. Nekajkrat naju za kratek čas zagrne meglica, a na srečo sva kmalu nad njo. S krnice greva strmo navzgor in se povzpneva na Srenjski preval na višini 1959 m. Tu kratko počijeva in zaslediva konzervi, ki so jih pustili neznani in neosveščeni obiskovalci naših sicer lepih gora. Pripraviva opremo za smučanje in smučava s prevala v dolinico, imenovano Jezerce. Sneg je omehčan in smučanje odlično. Hitro sva v kotanjastem svetu, kjer zopet nalepiva kože na smuči in pričneva vzpon po dolinici v smeri Studorskega prevala. Srečava prve turne smučarje, ki se že vračajo. Pod prevalom se obrneva desno in zagrizeva v strmino. Nekajkrat se pogled vrne na presmučano strmino pod Srenjskim prevalom in sosednji gori Mali Draški vrh in Viševnik. Nad Studorskim prevalom se pne v višave Sleme (imenovan tudi Ablanca ali Špik), nad nama pa je vzhodno pobočje Velikega Draškega vrha in dalje proti vzhodu je viden povezovalni greben med obema Draškima vrhovoma.
Stopava naprej preko vzpetin in grap pod osrednje vzhodno pobočje visoke gore. Nekaj turašev smuča z vrha, medtem ko midva šele stopava korak za korakom navzgor. Prijatelj je hitrejši in prvi doseže vrh 2243 m visokega Velikega Draškega vrha. Nekaj minut za njim stopim še sam na vrh. Za kratek čas je z nama še en turni smučar, ki pa hitro zapusti vrh. Nebo je prepredeno s kopreno, sonce sramežljivo skuša polepšati dan, megle se vlačijo pod visokimi vrhovi in prekrivajo vso dolino Krme. Tudi Bohinj je skrit pod megleno preprogo. Kljub temu je lep pogled na visoke Julijce z našo najvišjo goro, Triglavom.
Po odmoru oprtava nahrbtnika, stopiva na smuči in pričneva smučanje z gore. Nekje na sredini pobočja odsmučam močno v desno in pod smučmi zaslišim tisti neprijetni zvok, ki mi da vedeti, da so nove smuči dobile žal že na prvi turi sledove pod snegom skritega in nevidnega skalnatega sovražnika. Smučam navzdol do prijatelja in skupaj nadaljujeva v lepih zavojih pod Studorski preval, odvijeva v dolinico Jezerce in se ustaviva pred potjo proti planini Konjščici. Pogledam škodo na smučeh. Na srečo so smuči dobro odnesle, le nekaj površinskih raz je videti.
Odločiva se za vzpon na Srenjski preval in tako romajo kože na smuči in počasnega koraka pričneva vzpon. Tudi tokrat kmalu zaostanem za prijateljem, a vztrajnost in volja mi omogočita, da ne zaostanem veliko in kmalu za njim stopim na preval, kjer narediva premor, pospraviva kože s smuči in nato odsmučava v krnico, kjer opazujeva planinca, ki se trudita povzpeti na Viševnik po strmem zasneženem pobočju. Sprožita nekaj malih površinskih plazov, a nekako jima uspeva nadaljevati svojo začrtano pot.
Midva pa narediva še kratek vzpon na Kačji rob in nadaljujeva smučanje proti Zlatim vodam. Kolikor je možno, obdrživa višino in se nato spustiva pod Plesišče in v grapo in dolinico nad smučiščem.
Še nekaj kratkih odsekanih zavojev in sva na širokem pobočju smučišča, ki ga niže zapustiva in po zasneženi gozdni cesti odsmučava do avtomobila, kjer zaključiva smučarsko turo in se odpeljeva na zasluženo pijačo na Zatrnik.