Večer, Kalejdoskop - Robert Kereži: Rojeni za tek, Jej in teci, Teči ali umreti, Ultramaratonec in mnoge druge knjige so nam omogočile vpogled v delček življenja posebnih ljudi, tekačev
S tekom in pohodništvom, ki sta osnova ali dopolnilo mnogim športom, se ukvarja vse več ljudi. Stkali so nekakšno novo subkulturo, ki temelji na neposrednem stiku človeka z naravo in raziskovanju lastnih mej. Odnos, ki se odraža skozi športnikovo mišljenje, njegov način življenja in pobeg iz urbanosti, je vplival na razvoj novih oblik tako imenovanih ekstremnih športov. Vzporedno z razvojem tekaških avanturističnih aktivnosti in popularizacijo, ki so jo, v želji po senzacijah, zakrivili sponzorji, mediji in izdelovalci športne opreme, pa je vse bolj množična postajala tudi njihova publika.
V dvajsetih urah okoli Mont Blanca
Množična tekaška tekmovanja, ki potekajo v naravnem, razgibanem okolju ter so kombinacija pohodništva in teka, se imenujejo traili. Največkrat so speljani po različnih uhojenih in označenih planinskih poteh ali povsem neobljudenih krajih, kjer se morajo udeleženci znati dobro orientirati. Mednje sodijo teki po puščavah Gobi, Sahara, Atacama in po ameriških kanjonih Leadville, Badwater ter drugi. Razdalje tovrstnih ultrapreizkušenj presegajo tudi 200 kilometrov in več. Tako so pri nekaterih tekmovalci na progi po več dni. Ob skrajnih dolžinah se morajo spopadati še s specifiko naravnega okolja in z različnimi ekstremnimi pogoji, kot so visoke ali nizke temperature, višinska razlika, noč, nevarne živali, sneg, led, voda, relativna zračna vlaga. Med svetovno najbolj znane sodi elitna gorska ultramaratonska prireditev UTMB (Ultra Trail du Mont-Blanc), ki poteka vsako leto avgusta v Alpah med mejami Francije, Italije in Švice. Udeleženci morajo premagati kar 166 kilometrov in 9400 višinskih metrov. Medtem ko celotno pot običajni pohodniki prehodijo v dobrem tednu, se časi najboljših tekačev gibljejo okoli 20 ur. Trikratni zmagovalec Kilian Jornet Burgada je svoje izkušnje s tega gorskega ultramaratonskega tekmovanja in nekaterih drugih slikovito opisal v knjigi Teči ali umreti.
Človek je najbolj vzdržljiv tekač na zemlji
Podvigov, kot so ultrateki, se lahko lotijo le posebej izurjeni in vrhunsko pripravljeni tekači, ki jim pravimo ultramaratonci ali ultratekači. Človeška tekaška vzdržljivost prekaša vsa živa bitja na zemlji, le telo in um je treba predhodno dobro pripraviti. Številne živali nas na kratke proge seveda z lahkoto prehitijo, a ko je govor o vzdržljivosti in teku na daljše razdalje, smo na prvem mestu. Človeško telo je namreč opremljeno s številnimi učinkovitimi sistemi, zaradi katerih prednjačimo. Med našimi prednostmi sta neporaščena koža in zelo učinkovito hlajenje z znojenjem. Večina živalskih bitij je namreč poraščena z dlako in se hladijo izključno z dihanjem. S hitrim gibanjem se živalim posledično pospeši tudi dihanje, ki ima dvojno funkcijo: dovajanje kisika in hlajenje. Pri teku lahko dihajo le v povezavi z gibanjem nog, kar pomeni, da morajo vdihniti po vsakem koraku. Zato se njihovo jedro segreje zelo hitro in hlajenje skozi gobec ni več dovolj učinkovito. Če se želijo izogniti smrti, so se tako primorane ustaviti.
Človeško dihanje pa je prilagojeno različnim razmerjem in je neodvisno od gibanja. Ritem dovajanja kisika si telo prilagaja glede na potrebe. V prednosti smo tudi zaradi pokončne drže, saj smo manj izpostavljeni soncu. Za največjo mojstrovino, s katero nas je opremila mati narava, pa veljajo učinkovito blažena stopala. Naša glavna težava je, da smo zaradi modernizacije zakrneli in pozabili razvijati vse dane sposobnosti in se tako še posebno v razvitem vzhodnem svetu sploh ne zavedamo neizkoriščenih zakladov, ki jih nosimo v sebi.
Tekaško ljudstvo
V določenih predelih sveta še danes živijo ljudstva, ki jim tek predstavlja način preživetja, saj tako pridejo do hrane. V nekaterih predelih Afrike lovijo še na tradicionalen način s tehniko izčrpavanja. Živali sledijo tako dolgo, da kolapsira, omaga ali celo umre. Pripadniki mehiškega ljudstva Tarahumara, ki veljajo za najboljše tekače na svetu, pa lahko brez prestanka tečejo večstokilometrske razdalje. Živijo v skoraj nedostopnih mehiških gorah in kanjonih, obdani s plantažami marihuane, ki jih obvladujejo mehiški mamilarski karteli in tolpe. To je neverjetno vzdržljivo ljudstvo in njihov način življenja je dokaz, da je tek naravno človekovo gibanje. Ob sezonskih selitvah govedi, ovc in koz, ki so ob poljedelstvu njihov osnovni vir preživetja, se med različnimi obdobji v letu selijo ter pri tem prehodijo in pretečejo velike razdalje. Že otroci z igro, neke vrste tekom z žogo, premagujejo večurne razdalje. Tekaško javnost pa sta pritegnila njihov naraven način in odnos do teka: obuti v doma narejene sandale s podplatom iz odpadnih gum in usnjenimi vrvicami, ki si jih zavezujejo preko gležnjev, so sposobni teči več dni skupaj in premagovati neverjetne razdalje. - Fotografija: Trpljenje na meji užitka in obratno
Robert Kereži
LETOS SVETOVNA ELITA TUDI PRI NAS
V Sloveniji organizacija ultratrail tekov malenkost zaostaja za evropskimi. Imamo namreč samo tri prireditve z dolžinami 100 kilometrov ali več, ki so kvalificirane kot ultratraili (SLO100, Ultra trail Vipava in Ultra Pušeljc trail), ter nekaj drugih, krajših trailov. Lahko pa se pohvalimo s paleto gorskih tekov, med katerimi je najbolj znan Gorski tek na Grintovec, ki je že šestkrat štel za svetovni pokal v gorskem teku. V kategoriji gorskih maratonov prav nič ne zaostaja Gorski maraton 4 občin, ki letos že drugič gosti svetovno prvenstvo v gorskem maratonu v sklopu Podbrdo Trail Running Festivala. Ta se bo odvijal 18. junija v Podbrdu, ponuja pa kar štiri različne dolžine. Ultratekači se bodo tako lahko pomerili s 6800 metri nadmorske višine na tradicionalnem 106 kilometrov dolgem Ultra Pušeljc trailu.