prvenstvena [
vris smeri], predlagamo ime Cvičkova gaz - V petek, 18. marca, nas je pet Dolencev, članov AO Novo mesto:
... Robi Krštinc, Nejc Šinkovec, Primož Slapničar, Rok Ruperčič in Borut Mežnarčič splezalo najverjetneje novo smer v SV ostenju Čistega vrha (1875 m) in Velike Tičarice (1872 m).
Smer poteka po izraziti rampi v sredini stene, dobro vidni že iz doline.
Dostop je po markirani poti za Prehodavce, ki gre čez Trebiški Dol; od glavne ceste je le uro hoda.
Vstop je takorekoč z markirane poti, smer pa je dolga ok. 600 metrov.
Za ključ smeri se je izkazal vstop v smer, kjer je deset metrov visok prag s slabim ledom (M3).
Nadaljevali smo ves čas v res
super škripavcu z naklonino 40-60 stopinj. (Takšnih razmer se spomnim le še enkrat v
Teranovi nad Jezerskim.)
Smer smo plezali tri ure. Sestopili v Vas na Skali.
Če je smer prvenstvena predlagamo ime Cvičkova gaz.
Borut Mežnarčič
Fotografiji Rok Ruperčič
Pretekli konec tedna je Borut Mežnarčič – Suhi na Begunjščici omenjal, da ima v Trenti že zelo dolgo ogledano smer, za katero misli, da še ni bila splezana. Takrat se mi ta podatek ni zdel bistven, saj je Suhi znan po tem, da ima ogromno kondicije, kar pomeni, da bo pristop nekaj ur in nato grapa 100 metrov.
V četrtek se na našem ferajnu nismo uspeli ničesar dogovoriti, zato so se dogovori nadaljevali preko e-pošte. Padlo je kar nekaj idej in predlogov, tudi kandidatov ni manjkalo. V petek prejmem SMS od Suhija, ki nas vabi v Trento v grapo, ki si jo je ogledoval. Pokličem Primoža Slapničarja – Primči ter Roberta Krštinca – Džomba in se dogovorimo, da sprejmemo ponudbo. Primči obvesti še najbolj zagretega tečajnika Roka Ruperčiča, jaz pa načelnika za izposojo lavinskih trojčkov. Odhod načrtujemo ob 4h zjutraj v soboto zaradi navala naroda v Planico. Zamisel je bila na mestu, saj ko smo se peljali proti gorenjski, so bila vsa počivališča polna avtobusov in navijačev. Na cesti od Jesenic do izvoza za Tamar je bil policist na vsakem križišču. Kakšna žalost, da so skoki, ko pa je Centralni slap v Tamarju narejen. Zaradi zapore ceste preko Vršiča smo morali ubrati prelaz Predel. Cesta je bila lepo splužena in po treh urah vožnje smo bili v Bovcu, kjer smo pobrali Suhija. Navigiral nas je do izhodišča planinske poti za Prehodavce, ki gre skozi Trebiški Dol. Hoje do vstopa v smer je bilo približno 1 uro, kar me je presenetilo, saj sem pričakoval, da bomo gazili vsaj 3x toliko. Smer, ki si jo je izbral Suhi, poteka po izraziti rampi v sredini SV ostenju Čistega vrha (1875 m) in Velike Tičarice (1872 m) in je vidna že iz doline.
Že, ko smo natikali dereze, je bilo opaziti, da se v grapo plazi sipek sneg, kar ni najbolj prijetno med plezanjem. Za ključ smeri se je izkazal vstop v smer, kjer je 10 m visok prag s slabim ledom (M3). Robi je opravil z njim brez, da bi imel možnost vstaviti varovanje in ko je izstopil z vpadnice plazu, je na drevesu izdelal sidrišče. Drugi, ki je bil na vrsti s skalnim skokom sem bil jaz. Začel sem podobno kot Džomba in kmalu mi je bilo jasno, da ne gre, saj so dereze izgubile oprijem in padel sem na začetek. V drugo sem plezal »po svoje« in šlo mi je bolje. Priplezal sem do Džombe in izkopal poličko, da bomo lažje stali. Za menoj je s skokom opravil Rok, ki ni imel težav in je prijel same pohvale s strani Primoža in Suhija, ki sta ostala še spodaj. Suhi mi je v hecu dejal, da bolje, da Roku ne damo v roke Nomice, ker ga potem ne bomo mogli ustaviti. Sledita še Suhi in Primož. Med plezanjem, ravno, ko je izstopil iz grape se je mimo njega, zapodil manjši plaz sipkega snega. Za posneti zelo lepo, za Primoža pa malo manj prijetno. Nadaljevanje smeri je potekalo v grapi oz. rampi naklonine med 40 in 600 zato smo nadalje plezali »štajerca«. Suhi in jaz sva bila prva naveza, za nama sta plezala Primči in Rok, Robi pa je plezal nenavezan, saj je bil sneg res prvovrsten škripavec. Suhi je rekel, da je v vsej svoji karieri le enkrat naletel na podobne razmere v Teranovi. Tudi drugače je ves čas primerjal tole smer z njo, le da je ta daljša. In res, če smo malo gazili, je bila pa zato smer toliko daljša. Ko so meča in stegna že pošteno pekla je Suhi, še kar nadaljeval. Mi smo mu vpili naj se ustavi, on pa je razumel, da naj ne stoji in naj gre hitreje. In je šel. Vedel sem, da bo konec naše smeri, ko bom na sončku. Iza visoke sivo rumene stene se je 30 m nad menoj prikazal sonček in vedel sem, da smo na vrhu. Ko sem izstopil iz grape na sonce je bil sneg popolnoma drugačen kot v grapi in takoj so se začele delati cokle. Pristopim do Suhija, se razvežem, sezujem dereze in popijem ½ litra tekočine na eks. Kmalu za nama izstopijo še Džomba, Primči in Rok. Sežemo si v roke in čestitamo za smer.
Po treh urah plezanja smo vsi lačni in vsak si iz svojega nahrbtnika privošči malico. Posedimo nekaj časa na sončku, da si posušimo obleke. Pogovor napelje, na našo smer za katero ne vemo, ali jo je kdo pred nami že preplezal. Suhi, ki ima hribe okoli Trente, naštudirane pravi, da v literaturi te linije ni našel in tako je na nas padlo breme poimenovanja. Želeli smo, da je povezano z Dolenjsko in tako nam je na pamet padlo Cvičkova gaz. Ni bilo pritožb, zato smo sklenili, da našo smer poimenujemo Cvičkova gaz, ki je težavnosti III/M3, dolžine 550-600 m, povprečne naklonine 40-60 0.
Sestopili smo do Vasi na Skali. Pot je potekala po sončku in v nenehnem ogledovanju mogočih drugih smeri, ki jih je tam res veliko. Tekočine je počasi zmanjkalo in samo upal sem, da bomo kmalu v dolini. Suhi se je s svojo drago dogovoril, da nas pobere in odpelje do izhodišča, kjer smo pustili avto. Bili smo tako utrujeni, da smo zadnjih 10 min komaj sledili tempu Suhija in njunih dveh malih hčerk do avta. Robi, Primči in Rok so počakali, da sem se vrnil po njih. Pivo smo si privoščili v gostilni Metoja, kjer smo tudi pojedli okusno kosilo in poizkusili njihovo sladico »kraf«.
Domov smo se vrnili po enaki poti kot smo prispeli, le tokrat je bila razlika ta, da so bili v Planici kupi smeti namesto horde navijačev. V Novo mesto smo prispeli ob pol osmih zvečer.
Zapisal: Borut Mežnarčič – Suhi in Nejc Šinkovec – Sinki
Foto & video: Rok Ruperčič in Nejc Šinkovec