na Gorenjskem - Kaj piše na zemljevidih in kaj živi med ljudmi
Pohodnike in hribolazce vseh vrst in stopenj vodijo do izhodišč in ciljev (tudi) zemljevidi ‒ splošni, planinski, izletniški, turistični. Na njih so poleg imen naselij, vzpetin, voda, jam in podobnega še ledinska imena in imena objektov, med njimi nekaterih domačij. Posebno tiste, ki so bolj oddaljene od strnjenih naselij, so včasih koristne orientacijske točke; njihova stara imena živijo še na (nekaterih) zemljevidih in med domačini. Ko se pogovarjamo z ljudmi v naseljih, skozi katera hodimo, se tisto, kar slišimo, večkrat razlikuje od zapisov na zemljevidih; da gre za eno in isto, pa včasih spoznamo šele pozneje ali sploh ne.
Ko so se pri Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (RAGOR) lotili zbiranja hišnih imen na Gorenjskem, gotovo niso mislili ravno na nas pohodnike in planince, a z zemljevidi in knjižicami, ki so plod tega zanimivega in hvalevrednega podjetja, so vsekakor lahko v pomoč tudi nam. Pred časom je bil na tem spletnem mestu objavljen zapis našega stalnega sodelavca Janeza Pikona Domača hišna imena v Bohinju, ki je eden kamenčkov v pisanem mozaiku, nastajajočem že od leta 2009. Doslej so ga skupaj z Agencijo sestavljale občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič in Žirovnica ter Mestna občina Kranj, vodja projekta Klemen Klinar pa pravi: »Naša vizija je, da bi na spletni strani nekoč združevali vsa hišna imena na slovenskem etničnem ozemlju.« Z njimi sodeluje tudi Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po vseh teh letih imajo že kaj pokazati: 35 knjižic s skupnim naslovom Kako se pri vas reče? in tri zemljevide Ledinska imena v občini (doslej za občine Jesenice 1 : 18.000, Kranjska Gora 1 : 25.000 in Tržič 1 : 25.000).
V knjižicah so po krajevnih skupnostih ali posameznih naseljih zbrani tile podatki: sedanje in morebitne stare hišne številke, hišna imena, kakršna so vsebovali franciscejski kataster (kataster iz obdobja vladavine avstrijskega cesarja Franca I.) iz 20. let 19. stoletja, status animarum (knjiga župljanov) iz različnih obdobij od 18. do 20. stoletja in reambulančni (popravljeni, dopolnjeni) kataster iz 60. let 19. stoletja, ter sedanja narečna in poknjižena imena. V uvodu izvemo, kaj so hišna imena in od kod izvirajo, se na kratko seznanimo z zgodovinskimi zapisi, deležni pa smo tudi jezikoslovnih pojasnil. Poleg preglednic imen najdemo še zanimive podatke in zgodbe, povezane s posameznimi imeni in hišami, ter stare fotografije. Na hrbtnih straneh zemljevidov ledinskih imen, na katerih je vse zapisano v lokalni narečni izgovorjavi, so precej izčrpna slovenska in nemška besedila o ledinskih imenih ter sodobne fotografije.
Opisano gradivo je na voljo brezplačno ne le v papirni obliki, ampak knjižice tudi na spletni strani www.hisnaimena.si/knjizice, zemljevidi z ledinskimi imeni v občinah Jesenice, Kranjska Gora in Tržič ter v štirih občinah na avstrijskem Koroškem pa na strani www.flurnamen.at/si/dokumente-si. Nekatere knjižice so žal že pošle, a na spletu jih sproti posodabljajo, kar v papirni izdaji seveda ni mogoče.