Primož Blaha: Še en lepo izkoriščen smučarski vikend. Izbira tur me je kar dobro zaposlila: kam iti, ...
... da ujamemo dobre razmere in da hkrati ne izzivamo sreče tako kot, sodeč po objavah, nekateri bolj "pogumni". Meni se zdijo lavinske razmere še vedno precej nevredne zaupanja. Ampak, saj vsak zase najbolje ve.
V soboto smo šli z Jerotom in Lukom v Karavanke, tako da sem bil že tretji vikend zapored v Srednjem vrhu. Spodaj bo snega vsak čas zmanjkalo, čeprav smo mi spet prismučali do vasi. Le malo višje količina snega hitro naraste in v Železnici je še vedno prava idila! Na južnih travnatih pobočjih je bilo vidnih več talnih plazov. Mi smo do sedla sledili špuri, nato pa zagrizli na desno na Lepi vrh (Bele peči). Tam kjer je običajno nepregledna goščava ruševja je zdaj vse belo, vse belo.
Z vrha smo se spustili po grebenu kratko proti JZ, nato pa po precej strmem gozdu odvriskali, da se je kar prašilo za nami! Mislim, da smo dobro našli kar smo iskali. Le škoda, da je bilo tako kmalu konec in že smo bili na dnu Železnice, od kjer je šlo samo naravnost.
Danes pa smo šli z Andrejem in Nino v Krnico, ki je seveda veliko bolj obiskana, a smo vendarle našli še dovolj celca tudi zase. Vršiška cesta je splužena do drugega ovinka, zato smo začeli ob Pišnici in se kar nahodili že do koče. Tudi nadaljevanje se ni kazalo preveč obetavno, a vztrajanje se pogosto splača. Sicer nismo šli do vrha, saj je bilo zgoraj megleno in se nam ni zdelo smiselno. Zato smo zaključili pri eni skali (teh je tam na pretek, eno smo si pač izbrali).
Naša skala je bila malček stran od ustaljene poti, na vrhu grebenčka in tik pod bazo oblakov. Odsmučali smo po tem, še pretežno nedotaknjenem, grebenčku, kjer se nam je prašilo do ušes! Snega je res veliko in zgoraj je bil še prav lepo smučljiv, čeravno že zdavnaj ne več suh. Nad gozdom smo se morali prebiti skozi zoprno skorjo, v gozdu pa še po močno ojuženem do koče. Za konec še nekaj nebodigatreba poganjanja po cesti, a zaključili smo zadovoljni z izkupičkom dneva.