Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zasavski boter (1/3)

Dotik: Kum me je med mojim prvim obiskom pogostil z odličnim vzdušjem in z izjemnim razgledom; verjetno je imela kaj pri tem tudi njegova zaveznica Neža.

Nežin klic

"Kdaj boste prišli na obisk?" Ne vem, zakaj sem z obiskom znancev in s tem tudi Kuma odlašal pet let, vem pa, zakaj zdaj: po občutku. Na Kumu še nikdar nisem bil in ne bi se s tem hvalil.
 
   
 
Pred leti sem dolino Save od Šentjakoba nizdol že videl, vendar sem bil preveč zagledan v visokogorje, da bi opazil njeno lepoto. Prvi stik z reko najdem na lesenem mostu za Jevnico, drugega pri mostu za Kresnice. Tiho teče plitva reka na tem delu pozimi. V njej in ob njej je marsikaj, tudi veliko miru. Privoščim si ga v obilju, preden nadaljujem vožnjo do Malega Kuma.
 
Pot na vrh z Malega Kuma ni ne dolga ne dolgočasna. Oho, tudi ta gora je nekaj posebnega! Vajen opazovanja skal takoj zapazim nekaj lepih primerkov. Manj jih je ob poti, več nad njo in nekoliko vstran. Najbolj me prevzame lep gozd, vendar tega še ne znam videti, kaj šele fotografirati.
 
   
 
Na tabli pri kapelici preberem povest o Neži. Vse zgodbe, ki se nanašajo na cerkev, so zakodirane. Verjamem, da je bila srčna ženska, in da je znala moliti v naravi. Bojda tako močno, da so se v skali poznali odtisi kolen. Ta se mi zdi bosa! Res pa je, da tistihmal niso naokoli hodili obuti. Neža naj bi Jerneja in Jošta z njunim tropom ovac vodila na goro. Zakaj ji pastirja nista pomagala, ko je med potjo omagala? Ali planinci, ki to preberejo, temu verjamejo? V tistih časih so največ takih žensk pokončali cerkveni uradniki.
 
   
 
Na vrhu posveti sonce izpod oblaka in to vzamem za Nežin pozdrav. "Dober dan," pozdravijo prvi štirje domači, nakar še peti pride iz kuhinje dat petko. Kam neki sem zašel? Tako množičen pristno prijazen sprejem za planinske domove ni običajen. Čaj je odličen, z okusom po Šmarni gori. Zoki ga je osemdesetih letih kuhal za Miho Ledineka. Gospodar Roman je Mihov brat, torej bo tu tudi hrana odlična. Privoščil si bom ričet brez mesa, čeprav imam v nahrbtniku malico in termovko s čajem. Ne vem, na katerih frekvencah oddajajo in sprejemajo na tej gori, kajti namesto enolončnice Zoki postavi na mizo steklenico laškega piva. Ni panike!
 
  
 
Prihaja čas sončnega zahoda in med vrati srečam Romana. "Jutri imamo deseti Nežin pohod." Utegne se zgoditi, da se vidimo tudi jutri. Na šibkem vetru si dam duška s postopanjem in opazovanjem. Presenetljiv je pogled na Grintovce. Zdi se, da se Triglav vidi s Kuma še lepše kot s Snežnika. Da, Kum je osrednja gora Slovenije. Svinjarija, ki so jo prašili z letali, se izpod neba seseda v doline, te v rumeno-sivih odtenkih delujejo skrivnostno mrakobne. Neža, hvala za povabilo in gostoljubje, vrnem se jutri popoldne! V mislih že potujem v Sopoto k Tamari – tudi njeni hčeri je ime Neža.
 
Iztok Snoj

 

 

 

 

 

 

 

 


Kum, 23. januar 2016

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti