Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ko Uluru

Delo - Gregor Pucelj: ... za nekaj minut zažari v škrlatu ...


Največji osamelec na svetu in aboriginski sveti kraj, prepriča tudi razvajenega turista.

Uluru oziroma Ayers Rock, znameniti skalni osamelec, ki ga mora enkrat v življenju videti vsak Avstralec (kot Slovenec splezati na Triglav) in seveda fotografirati vsak turist, leži dobesedno sredi Avstralije, približno 350 kilometrov jugozahodno od Alice Springsa, ki je največje mesto v tem puščavskem delu rdeče celine.

Nekoč Ayers Rock, danes pa vedno bolj Uluru, saj ga tako od nekdaj imenujejo aborigini, leži v narodnem parku Uluru-Kata Tjuta; ta je še en podoben, približno 40 kilometrov oddaljen skalni monolit. Pri vhodu v park je naju z ženo pozdravila prijazna in zgovorna mladenka, ki je, potem ko je vljudno vprašala, od kod sva, prva priznala, da nima pojma, kje je Sluvania. Ko je izvedela, da je najin prvi jezik slovenščina, je še odkritosrčno dodala, da navodil za obnašanje v parku žal nima v najinem jeziku …

Ko skalo zagledaš, hitro postaneš ponižen in pozabiš na podcenjevalni odnos (Kakšen hrib neki, če je visok le 348 metrov!). Ker Uluru štrli iz ravnice in ker je dejansko iz enega kosa, je videti, kot da je padel iz vesolja; zgrajen je iz rdečkastega peščenjaka in je največji skalni monolit na svetu. Seveda poznavalsko oko hitro odkrije sledi površinske erozije in jasno je, da je to skalni monolit, ki je sčasoma, seveda v milijonih let, pogledal iz peska.

Z vsakega konca drugačen obraz

Okolica je lepo urejena, okoli skale, ki ima obseg nekaj manj kot deset kilometrov, se lahko pelješ z avtom, lahko kolesariš (a le v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni prevroče) in ne nazadnje lahko tudi pešačiš. S kateregakoli konca gledaš na Uluru, ima drugačen obraz, nekje vidiš vzorce, značilne za aboriginske slikarije, drugje vidiš sedečega bika pa kaskade in tako naprej.

Malo nama je bilo žal, ko sva v informacijskem središču izvedela, da od konca novembra do začetka aprila, ko so temperature v Avstraliji najprijetnejše, hoja na vrh ni dovoljena. Toda ko sva pozneje videla, kje se steza pne proti vrhu, nisva bila več tako razočarana, saj je precej strma in moraš vse do vrha hoditi ob žični ograji … Pozneje sva izvedela, da je med vzponom na skalo umrlo že 35 ljudi, veliko je bilo poškodovanih. Zaradi tega – pa tudi zato, ker je Uluru sveti kraj za aborigine – turiste vedno bolj spodbujajo, da mogočno skalo občudujejo le od spodaj.

Turistov je tukaj precej več kot po okoliških naravnih znamenitostih, kot je na primer Kings Canyon. Največ pa jih je na razgledni točki, od koder je najlepši pogled na skalo ob sončnem zahodu; seveda je podobna razgledna točka tudi na drugi strani, za pogled na Uluru ob sončnem vzhodu. Obiskala sva obe razgledni točki, a fotografirala in snemala sva le ob sončnem zahodu. Bilo nas je veliko in bilo je lepo, saj je po sicer oblačnem dnevu sonce tik pred zahodom skozi ozek pas jasnine dobilo priložnost, da je obsijalo Uluru, in ta je za nekaj minut zažarel v znamenitem škrlatu.

Grehi prednikov

Čeprav domačine, aborigine, srečaš povsod, jih je v tem osrednjem delu Avstralije res veliko. Da so na to odmaknjeno celino prišli s severa, se pravi z današnje Nove Gvineje in iz Indonezije, že pred najmanj 60.000 leti, piše povsod. Sicer pa o tem, kdo so in kako so z njimi ravnali Britanci, ko so prve kaznjence naselili v deželi tam doli, piše v Wikipediji, verjetno pa ste gledali tudi film Avstralija … Bolj zanimivo je, kako jih vidimo mi, turisti 21. stoletja. Hitro ti postane jasno, da imajo beli Avstralci slabo vest. V vseh narodnih parkih skoraj na vsakem koraku opozarjajo na spoštovanje izročil, verovanj in navad domačih oziroma prvobitnih prebivalcev. V informacijsko-kulturnem središču pod Ulurujem imajo tudi obsežno predstavitev aboriginske zgodovine in likovne umetnosti oziroma kulture, saj je bil to njihov glavni način izražanja in prenašanja izročila na naslednje rodove. Ko sem gledal belopolte Avstralce, kako zavzeto si ogledujejo razstavljeno, sem imel občutek, da se tako poskušajo vsaj malo odkupiti za grehe svojih prednikov.

Skalo so turistom »odkrili« vojaški piloti

Šele na letališču, ko sva odhajala, pa sem prebral, kako se je sploh začel tamkajšnji turizem. Po drugi svetovni vojni je bilo veliko avstralskih vojaških pilotov brez pravega dela in nekateri so se spomnili, da bi lahko vozili turiste iz že takrat bolj obljudenih obalnih krajev na ogled Ayers Rocka. Takrat tam še ni bilo letališča in letala so skalo dejansko le obletela. Leta 1959 pa so dobili dovoljenje za gradnjo peščene pristajalne steze, ki so jo zgradili tik ob skali, na njeni severni strani. Tako je začelo prihajati vedno več turistov.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je tudi v teh krajih začela naraščati okoljevarstvena ozaveščenost, vedno bolj so se zavedali pomena aboriginske tradicije in letališče tik ob skali je postalo moteče. Tako so leta 1982 približno 15 kilometrov stran zgradili novo letališče in od takrat je Uluru postajal vedno bolj obiskana turistična zanimivost.

Besedilo in fotografije: Gregor Pucelj 

 



Brez mreže ne bi šlo
Če ne bi že kmalu po Alice Springsu na bencinski črpalki kupil mreže za čez glavo, tegale verjetno ne bi pisal … Muhe, muhe in še enkrat muhe. Takoj ko stopiš iz avta, se začno zaletavati v oči, nos, usta, ušesa, da o drugih delih telesa sploh ne govorim. Tako so turisti od daleč kot nekakšni astronavti, od blizu pa kot čebelarji. Ni ga junaka, ki bi v teh krajih hodil naokoli brez mreže in klobuka. Edina sreča je, da z nočjo muhe (večinoma) odnehajo in lahko večerjaš tudi zunaj, in ne le pri klimatiziranih 18 stopinjah Celzija …



Ker je peščenjak razmeroma mehak, so vremenski vplivi na skali »vgravirali« številne vdolbine, ki spominjajo na aboriginske slikarije.

 


Na skalo je speljana steza, ki je zavarovana z žično ograjo. Kljub temu je doslej med vzponom oziroma spustom umrlo že 35 ljudi.

 

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti