Dotik: V ustvarjanju sveta novih priložnosti, novih načinov, drugačnih pogledov. Medvedov spet nisem videl, ponoči ne nosijo mačjih očes, risov pa tudi ni tod naokoli.
Vilinci ‒ med resničnostjo in domišljijo
Sedim na predavanju kralja vilinskega stvarstva in poslušam čudovito zgodbo o njihovem svetu. Svet, ki je ujet med časi in pasovi, deluje predano in humano do vsakogar. Svet vilinov je svet lepote, kreacije, modrosti in pomoči. Nenehno se borijo za dobro! Med pripovedjo, kako so jim zle sile uničile 'drevo življenja' in na koncu celotni planet, niso samo meni stopile solze v oči ... Počasi se predramim iz popoldanske zamaknjenosti in se odpravim na Snežnik, vtis sanj pa takoj ne popusti. Mislim, da se je kralj miru in vilinskega stvarstva imenoval Taršansan. Davninski svet je še živ v mitih in pravljicah. Kaj pa, če svet vilinov obstaja še dandanes?
Hoja po zasneženi lovski poti ponoči zahteva več zbranosti. Tu in tam se še vidijo ostanki stopinj od prejšnjega tedna. Smerokazi so mi vsi tisti motivi ob poti, ki sem jih občudoval na preteklih pohodih. V gozdu oživljajo z domišljijo, ali pa me nanje opozarjajo škratje in vilinske energije. Na križišču, kjer so šle moje stare stopinje proti grebenu, 'hlačmanove' pa v Smrekovo drago, neuhojeni poti sledim pazljiveje. Gornje prehode skozi borovje so uporabljali gamsi. Na redki kopnini me pričaka pletena rokavička z napisom 'love'. Sedaj sem pa tam! Je to pozdrav od vilincev?
Poleg družbe desetih mladeničev, ki bo v koči prespala, jih zvečer pride še devetnajst z božičnimi lučkami. Nekatere je notranje pogrel že plamenček, drugi so spet raje naročili vroč čaj. Mene kot vedno zanima luč dneva. Po lepem večeru in mirni noči smo se zbudili v zelo čisto jutro. Skupina Italijanov s Tržaškega in primorskih Slovencev je prišla na predstavo edinstvenega dogodka dneva že pred sedmo. Sonce pa zamuja, vsak dan vzide malenkost kasneje, pokazalo se bo krepko čez pol osmo.
Postopanje po temenu gore je kot vedno prijetno. Kdo je sodeloval pri postavitvi skal, ki vsepovsod štrlijo iz gozda? Rad poslušam zgodbe o bajeslovnih bitjih, škratih in škratuljah, vilincih in vilah, vendar njihovega obstoja nihče ne skuša zaznavati. Bi si lahko pomagal s posrednimi znaki? Neposreden pogled na Kvarner razkriva, da je delno prekrit z morjem megle.
Koča se sproti polni z ljudmi in prazni. Raje sem s prijaznimi ljudmi, s katerimi ne delim nujno istega mnenja, kot z zoprnimi ljudmi, ki se z menoj strinjajo. Prvikrat zlezem v brezno pod vrhom in občutek je dober. Delo narave je, ampak ne vem, kaj 'vse' je narava. Kot bi mignil, mine v njem pol ure, preden sem spet zunaj. Za okras sten si najdem par - Ana s Primorskega in Janez iz Krškega sta tokratna fotomodela. Kako pa brezno vidi mojo podobo, pokaže na svojih skalah.
Vračam se za dne, da se lahko ustavim pri 'Soluncih'. Dobili so novega konja, Spirita so pripeljali iz okolice Novega mesta. Nadomestil bo Čabo in je bistveno bolj radoveden, kot bi od konja pričakoval. In še en redni in obredni postanek imam, preden sem ponovno doma - v Logatcu.
Iztok Snoj