Janez Pikon: Uvodne tekme na novi smuk progi, 24.‒27. januar 1957 in naslednja velika smučarska tekmovanja še bolj navdušijo bohinjsko mladino za smučanje. 
Nova smuk proga je bila zgrajena 15 let pred Smučiščem Kobla in je bila nam domačinom poznana kot (ta stara smuk proga). Izredno zahtevna, zaradi doseganja velikih hitrosti že v zgornjem strmem predelu (hank) tudi strah vzbujajoča in obenem zelo cenjena proga za smuk med takratnimi zelo hrabrimi bohinjskimi smukači in tekmovalci iz številnih smučarskih klubov po Sloveniji. Strmi in zahodno poševni prehod z Medečneka (Medjov rovt) je strmina hitro prešla v oble in varljive grbine s številnimi daljšimi skoki do spodnjih Bistrških rovtov. Strmo pobočje preko ceste ob Planinski koči dr. Janeza Mencingerja (karavla) so najboljši smukači kar preskočili z zelo visokim terenskim skokom, ki ni bil krajši kot 30 metrov. Razgledni greben preko Gregorčevega rovta in nižje, ter zahodno ob Sankališču Belvedere so najboljši smukači prevozili v nizki preži vse do cilja Pr' treh hruškah.
Že sobotna dokaj atraktivna tekma v smuku za mladince in mladinke je ob novo smuk progo privabila številne ljubitelje alpskega smučanja. Novica o izjemnih vožnjah mladih smukačev se je hitro razširila po Bohinju, tako so nedeljsko tekmo članov in članic obiskale množice gledalcev, željnih videti, kar so jim pripovedovali znanci in prijatelji o sobotni tekmi. Bilo je kaj videti, številni so si tekmo v smuku ogledali na cilju Pr' treh hruškah, nekateri na razglednem grebenu Gregorčovga rovta, celo do štarta v Medečnek (Medjov rovt) so se povzpeli.
Glavnina gledalcev je obstala pod (hankom) v Osredkovmu rovtu, kjer so začudeno, navdušeno in glasno spodbujali vrhunske smukače tistega časa, ki so kot blisk švigali mimo njih. Najbolj glasno in atraktivno se je dogajalo ob Planinski koči dr. Janeza Mencingerja (karavli), kjer so najboljši smukači kar preskočili strmo pobočje (ob Pongčevih svislah) in gozdno cesto z zelo visokim terenskim skokom, ki ni bil krajši kot 30 metrov.
Vsa smučarska tekmovanja v Bohinju smo poleg številnih domačih in tujih gledalcev zavzeto opazovali tudi mi, takrat še šoloobvezni in radovedni vaški mulci, ki se nam je takratno dogajanje okrog veličastne smuk proge s Koble (ta stare smuk proge) za vedno vtisnilo v spomin.
Slalomska proga je bila dolga okrog 800 metrov z 200 metrov višinske razlike, potekala je po valovitem svetu rovtov vzhodno od Smuk proge Kobla in zahodno od vasice Ravne. Start v višini Medjevega stana, cilj na travnikih vasi Ravne (sedanja Vlečnica Ravne).
Med važnejšimi prireditvami so bila v naslednjih letih tekmovanja za državno prvenstvo in vseslovanski Sokolski smučarski zlet.
Smučarski klub Bohinj, ki je bil ustanovljen v zgodnjih dvajsetih letih in ga je skoraj vsa leta do okupacije vodil Tomaž Godec, prvi bohinjski smučar, športnik in tekmovalec mednarodnega razreda, je združil v svojih vrstah vso zdravo in napredno bohinjsko mladino. Klub ni prirejal samo tekmovanj, ampak je sam organiziral in vodil smučarske tečaje. Prirejal je skupinske izlete na bližnja in visokogorska bohinjska smučišča, zato uspeh ni izostal.
Poleg množičnosti o kateri bi se takrat v Bohinju res lahko govorilo je imel klub celo vrsto kvalitetnih tekmovalcev. Imena Albin Novšak, Anton Murovec, Alojz Logar, Alojz Odar, Anton Cerkovnik, Podlipnikovih in Pristavčevih fantov, bratov Malejev, bratov Arhov (Lavdanova Jože in Franc) iz Bohinjske Bistrice in še marsikaterih še niso pozabljena. Da je bil kjub vsestransko aktiven, priča zelo dobro uspela smučarska akademija, ki je bila izvedena pred mednarodnimi zimskošportnimi tekmami, letu 1931 in so jo tudi prenašali po radiu.
Po napadu okupatorjev v letu 1941 je smučanje v Bohinju delno zamrlo. Za Tomažem Godcem, organizatorjem osvobodilnega gibanja v Bohinju, ki je prijel za orožje leta 1941 je odšla v partizane ogromna večina članov kluba. Večina najboljših ni bilo več nazaj, Tomaž Godec, Alojz Arh, Martin Andolšek, Ivan in Ciril Malej, Janez Markež, Anton Rozman so dali za svobodo svoja življenja.
Izguba Tomaža Godca in najboljših tekmovalcev je povojno smučanje v Bohinju ohromilo. Smučarji so životarili kot sekcija v raznih društvih do ponovne ustanovitve samostojnega Smučarskega kluba v letu 1955. Za uspehe, ki jih je dosegel smučarski šport v teh težkih pogojih je imel največ zaslug nekdanji Godčev klubski sodelavec Janko Tomažič. Uspešno je bilo izvedeno državno prvenstvo v letu 1953, več med društvenih skakalnih tekem na Poljah, društveni štafetni tek za memorial Tomaža Godca in druge manjše klubske prireditve.
Člani novoustanovljenega Smučarskega kluba so v okviru priprav za 5. zlet gorenjskih smučarjev s prostovoljnim delom izsekali progo za smuk s Koble in progo za slalom (sedanja vlečnica Ravne), ter uredili 50-metersko Hanssenovo skakalnico na Poljah, postavili drogove in napeljali žico za ozvočenje.
Najbolj važna naloga, ki si jo je klub zadal je pridobivanje in vzgoja čim več mladih članov, da jim vcepi veselje do uživanja prelepe zimske narave in tudi, da jih usposobi za tekmovanja. Bohinj naj z razvojem smučanja spet zasede v zimskem športu tisto vidno mesto, ki mu pripada tudi zaradi idealnih smučarskih terenov in lepote narave.
Ob pomoči občinskega ljudskega odbora in turističnega društva, ter številni domači sponzorji, ki so z velikim razumevanjem podpirali delo Smučarskega kluba Bohinj, je bilo to tekmovanje uspešno in zanesljivo organizirano.
Vir: Bilten za 5. gorenjski smučarski zlet, 24.‒27. januar 1957, prireditelj Gorenjska smučarska podzveza v sodelovanju s Smučarskim klubom Bohinj.
Janez Pikon