Franci Savenc 09.01.2016 06:28 2988 0

Zakarpatje

GEA - Aleš Bravničar: Za vrhovi neke druge Evrope

Od slovaških Zahodnih Karpatov pa vse do temne Transilvanije na jugu in ukrajinskih dvorcev na severu vodi hribovita pot skozi čudovite, skrivnostne in redko obiskane kraje, polne mitov in legend, čez najlepše in najbolj zavite ceste Vzhodne Evrope ter skozi nekdanje vlaške dežele vse tja do Besarabije in Galicije.

Karpati tvorijo bumeranški lok čez sever Slovaške, jug Poljske, zgornji kos Madžarske in zahodni rep Ukrajine vse tja do obronkov Srbije in Romunije. Skoraj 1500 km je dolga ta gorska veriga, s površino skoraj 200 tisoč kvadratnih kilometrov. Več kot polovica gorovja se začne dvigati čez romunski teritorij, kjer Karpati zavijejo na zahod in se končajo ob srbski meji, najvišji del pa so Visoke Tatre, ki ločijo Poljsko od Slovaške.

Glavni in najbolj romantični del čudovitih Visokih Tater leži prav na Slovaškem. Tatranska Lomnica, kjer se lahko spustite po zasneženih strminah skoraj 2000 metrov visoko in romantični Štrbske Pleso s svojim impresivnim ledeniškim jezerom ter prefinjenimi hoteli sta dva dragulja ob vznožju špičastih Karpatov, ki v narodnih parkih in na nikoli dolgočasnih gorskih poteh ponujajo cenovno zelo ugodno alternativo nesramno dragim Alpam, od katerih jih loči le reka Donava. Za smučarski oddih ob koncu tedna si lahko izberete kakšnega od številnih apartmajev v kočah, okitenih z lesom, za le nekaj deset evrov na sobo, ki bodo povsod izvrstna iztočnica za kakovostno gorsko smuko. Tudi pijača je sila poceni in tradicionalni krompirjevi svaljki z mehkim ovčjim sirom ter ocvirki bodo vlili novih moči po dolgih dnevih napornih zimskih radosti.

Zelo malo ljudi pozna čudovite lesene cerkve Podkarpatja, jugovzhodnega žepa Poljske, kjer lahko ure in ure hodiš skozi gozdičke in griče, pa ne srečaš žive duše. Pregrešno lepe primerke srednjeveške lesene sakralne arhitekture najdemo v Binarowi, Binarowi, Haczowu in Debnem. Poti se v tem malem mrtvem kotu Poljske razpredajo in nizajo več kot tisoč kilometrov naokrog, na njih pa boste v lepo manikiranih zaselkih našli več kot 230 lesenih objektov v izvrstnem stanju, za kar je delno zaslužen tudi vpis področja na seznam svetovne dediščine Unesco. Lačni popotniki bodo odkrivali tudi obilje poceni in dobre hrane – nikakor ne gre brez domačih klobas in poljske juhe iz rdeče pese.

Besedilo in fotografije: Aleš Bravničar

Več v reviji Gea (januar 2016)

...01.2016
ISSUU: Prebrskajte nekaj strani vzorčne številke