Visok, markanten, malce zadržan. "Pravijo, da izgledam zelo strog in nedostopen. Pa ni ravno tako ..."
... pravi, "ko začneš malce čebulco lupiti." Je eden najboljših svetovnih lednih plezalcev.
Najzanimivejši vzponi v ledu: "plezanje na nek plavajoč otoček ob Grenlandski obali, ki se je medtem že stopil. Pa še kaj. V ledu do WI7+, potem me postane strah, v skali do D13, za kaj več sem prevelik bajs."
Oranžne hlače, zelena srajca. Vse ohlapno, kot bi želel skriti mišice. Ki jih ima. Tudi eden najboljših svetovnih lednih plezalcev.
Največji plezalni dosežki v ledu: Val Gardena, Italija Illuminati (M11+, WI 6+), Gasteinertal, Avstrija, Centercourt (WI 7+), prva ponovitev, Eidfjor, Norveška, Second Choice (WI 7+), prva ponovnitev, Helmcken Falls, Kanada: prvenstveni vzpon Wolverine (WI 11), prvenstveni vzpon Spray On ... Top (WI10, M9+, 240 m), Spray On (WI 10), Overhead Hazard (M12, 240 m), plezanje ledenih gora na Grenlandiji, plezanje v ledene jame na Islandiji
In smo začeli lupiti čebulo.
Oba letnik '73, sošolca. Tržičana. In v čem je skrivnost Tržiča? "Ne bosta tako na lahko izvedela ..." se nasmeje Klemen.
Vedno sta želela plezati na ledene gore. No, mogoče ne ravno od vedno. Aljažev prvi otroški spomin na hribe: "Nikoli nisem hotel hoditi tja gor. Dolgčas..." Kljub temu, da sta bila oba njegova starša alpinista. Natu ju je v šestem razredu osnovne šole močno presenetil, ko se je vpisal v alpinistično šolo. Nobenega športnoplezalnega tečaja ni bilo prej, saj športnega plezanja, kot ga poznamo danes, takrat ni bilo. Devetdeseta leta. Takrat sta si oba želela postati - pilota.
A nista bila ravno najboljša prijatelja, živela sta slab kilometer narazen, vsak je imel svojo družbo. Razen pri plezanju. Takrat sta bila skupaj in počela neumnosti. "Stalno smo bili v okoliških gozdovih, plezali smo po skalah, prej pa še po ruševinah. Doma smo pobrali tisto opremo, kar je je bilo, jaz od fotra, drugi kakšno mornarsko, pa pulover si si zavezal okrog pasu, potem pa se s štrikom okrog zavezal, da te ni bolelo in smo take previsne scene plezali ... Mene je danes strah, če pomislim, kje smo se takrat obešali ... Noro ..." se spominja Aljaž.
"Varovali pa smo kar tako," pove Klemen, "da smo štrik okrog drevesa navijali. Vse sorte smo počeli, preden smo šli v alpinistično šolo. ".
Na alpinističnem odseku pa z neumnostimi ni bilo konec. Zakuhali so nekaj afer na slovenski ravni, med drugim so pristali tudi v časpisih, ko so jih, dvanajstletnike, mladi alpinisti peljali v veliko steno v Paklenico.
Take so imeli včasih v Tržiču. In jih imajo še vedno. Le na drugih nivojih.
"Upam, da so to površinske napetosti."
"Slišijo se precej globoko."
"Ja."
"Ohohoho!!!"
"Kaj je bilo to?"
"Pod nogami sem jo občutil, kurba."
"Ooooooooo..."
"OK."
"Čutim, da morava nazaj."
"Greva nazaj."
(foto: GoPro)
Tako se začne filmček, ki sta ga Klemen Premrl in Aljaž Anderle poleti 2014 na Grenlandiji snemala na povabilo Ameriškega proizvajalca kamer GoPro. Pod njunima nogama se je v mrzli severni Atlantik sesul del ledene gore, po kateri sta plezala.
Klemnu so z GoPro pisali potem, ko sta izziv plezanja na ledene gore zavrnila Kanadčan Will Gadd in Američan Condrad Anker. Kot soplezalca je Klemen takoj predlagal Aljaža in dogovor je bil sklenjen.
Aljaž je o plezanju ledenih gor že resno razmišljal leta 2002, pravzaprav s kolegom iz Kanade, ki je delal v polarnem krogu, že dejansko načrtoval odhod, vendar do izvedbe ni prišlo.
Klemen je o njih vedno sanjal.
"Kako je izgledalo, ko sva dejansko prišla tja? Posrano ..."
Helena Škrl