urednik G-L 21.11.2015 06:28 1408 0

Vrh, okrog katerega je tekla kri

Nedeljski dnevnik, Gremo na izlet - Rok Mihovec: Sabotin nad Novo Gorico - V prvi svetovni vojni je dobil zlovešč sloves in njegovo ime so poznali po vsej Italiji in Avstro-Ogrski

Šeststo devet metrov visok vrh nad Gorico je bil stoletja le nepomemben kup kamenja, ki se je dvigal nad rodovitno Furlanijo in Brdi. V prvi svetovni vojni pa je dobil zlovešč sloves in njegovo ime so poznali po vsej Italiji in Avstro-Ogrski. Italijanska vojska si je dve leti prizadevala, da bi osvojila vrh, ki je bil sočasno ključ do osvojitve Gorice. Tega prvega vsaj malo pomembnega mesta v avstoogrski monarhiji. S to osvojitvijo bi italijanska oblast delno opravičila vojno, ki naj bi bila sprehod do Dunaja, pa se je sprevrgla v klavnico in nočno moro cele generacije.

Po silovitih bojih je Italijanom v 6. ofenzivi avgusta 1916 le uspelo osvojiti vrh in mesto, vendar so bili rezultati osvojitve nepomembni. Frontna črta se je premaknila le nekaj kilometrov bolj na zahod, na Škabrijel in Sveto goro, klavnica pa se je nemoteno nadaljevala. Dandanes je Sabotin priljubljena izletniška točka. Na vrh vodi cela vrsta planinskih poti, najbolj priljubljena pa je tista iz Solkana. Na robu mesteca parkiramo avtomobil in po mostu prečkamo Sočo. Z avtomobilskega mostu je lep razgled na slikovit železniški most, ki ima najdaljši kamniti obok na svetu. Na drugi strani se pot strmo vzpne in naslednjo uro grizemo kolena. Vsepovsod je polno ostankov vojne. Kaverne in obrambni jarki so ostanek vojne izpred stoletja. Strmina se ublaži pri čistini sredi makije, kjer je iz kamnitih balvanov sestavljen napis TITO. Napis, ki leži na sami državni meji, je bil od nekdaj kamen spotike za Italijane in domačine nekoliko drugačnega političnega prepričanja. Nekaj minut hoje višje po grebenu so ostanki cerkve svetega Valentina, ki je bila nekdaj priljubljena romarska točka. Po Jožefinskih reformah konec 18. stoletja je bilo romanj konec in cerkev je bila prepuščena propadu. Planinska pot v nadaljevanju poteka po samem grebenu, s katerega se odpre razgled daleč naokoli. Na eni strani je to pogled na Julijske in Karnijske Alpe, na drugi strani Dolomite, proti jugu pa Furlansko ravnino in Jadransko morje. Pot gre danes skozi Park miru. V njem so predstavljeni ostanki nekdanje vojne. To je še najlepše vidno v nekdanji karavli tik pod vrhom. V njej je danes planinski dom, v njem pa muzejska zbirka, resnično vredna našega ogleda. Sestavljajo jo številni ostanki vojne, v največji meri na sami gori. To so številne granate, mitraljezi, pištole, uniforme, strelivo in še kaj bi se našlo. Poleg njih tudi drobnarije, ki so jih vojaki nosili pri sebi: medalje, slike ljubljenih oseb, prstani, kovanci in označevalne ploščice vojakov na verižicah. Dandanes na gori vlada le mir. Posedimo torej na klopcah pred planinskim domom in se naužijmo razgleda na skrajni zahodni del naše domovine.