Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bivak pod Skuto skozi oči težaka

Janez Kekec: Ta prispevek sem napisal zato, ker kritika mora biti - da se ljudje lažje odločimo, katero stališče bomo izbrali, saj nismo v Severni Koreji.

Kar mi je najprej padlo v oči, je bilo že samo oglaševanje bivaka, saj so vsi članki, ki sem jih prebral o bivaku, zveneli kot top shop oglasi. Tipičen oglas za izolacijo bi se na primer glasil: »Predstavljamo vam nov material za izolacijo, pri razvoju katerega so sodelovali strokovnjaki najboljših univerz, sama osnova izhaja iz tradicionalne izolacije sibirskih ljudstev, proizvodnja le te pa je ekološka. Razvoj izolacije so podprla znana podjetja is tujine, za njeno kakovost pa vam jamči tudi naš znani gradbenik. V prvi izdaji vam jo nudimo izjemno ugodno.«

Skoraj vsi članki o novem bivaku pa so se glasili približno takole: »Predstavljamo vam nov bivak, pri načrtovanju katerega so sodelovali študentje iz Harvarda, le ti pa so se zgledovali po arhitekturi tradicionalnih slovenskih dvokapnic. Projekt so povečini finančno podprla tuja podjetja, za samo praktičnost bivaka pa je poskrbel naš alpinist. Bivak ima ekološko konstrukcijo.«

Od drugih hribovcev sem povečini poslušal, naj neham komplicirati, saj je bivak nov in še zastonj povrhu. Nihče pa se ni vprašal, ali je dejansko boljši od starega.

Ker sem precej skeptičen do takšnih oglasov, sem se takoj vprašal, kaj imajo od postavitve bivaka tuji vlagatelji in harvadski študentje. In sem hitro prišel do zaključka, da zaenkrat to zame kot uporabnika niti ni pomembno. Je pa zelo pomembno, da je novi bivak boljši od starega, saj ga drugače res ni bilo smiselno postaviti. Ne samo, da je tako početje nesmiselno, ampak tudi daleč od ekološkega, navkljub ekološki konstrukciji. Mimogrede, stari bivak je bil v celoti obnovljen okoli 35 let nazaj, kar ni tako dolga doba.

Pa preidimo k bistvu - bivak naj bi bil namenjen zasilnemu zatočišču ob neurjih in slabem vremenu, za izjemno dolge in naporne plezalne ali pohodniške ture, ter skrajšanju izhodišča in kot vmesno zavetje. Me prav zanima, kateri bivak bi raje izbral premražen planinec, ki ga je ujela vremenska neprilika, starega z odejami ali novega brez. Saj zmrzuješ z razgledom lahko tudi pod kakšnim balvanom. Ta novi arhitekturni biser ima tudi manj ležišč kot stara kišta in to predvsem na račun tradicionalne dvokapnice. To povem zato, ker vsi uporabniki vemo, da je že v starem bilo pogosto premalo prostora.Vedno so mi govorili, da se obeduje za mizo. No to bo v novem bivaku bolj težko, ker za mizo ni stolov ali klopi. Upam, da bodo podporniki iz tujine financirali tudi vzdrževanje novega bivaka, za katero dvomim, da bo cenejše od starega. Verjetno pa tudi nisem edini, ki na daljših turah rad prihrani kakšen kilogram na račun spalne vreče (nimamo vsi najnovejših in najlažjih spalnih vreč). Glede primernosti lege stekel in vrat pa bo več pokazal zimski čas.

Če je bivak dejansko namenjen hribovcem in ne medijem, bi njegovo praktičnost močno povečali z odejami in zbiralnikom vode.

V tem prispevku sem zapisal samo kritiko bivaka, saj je hvale že tako preveč. Se bomo pa hribovci morali hitro odločiti ali nam taki bivaki ustrezajo, saj so v planu že novi.

Lep planinski pozdrav, zateženi Janez Kekec.

Ta pleh je imel dušo!


Vir: AO Rašica


gore-ljudje - izbor

Planet Siol.net: Harvardski študenti  

Delo/...: Varno zatočišče 

PD Ljubljana-Matica: Štiri stene pod Skuto

Kamnik.info: Veliko babic - kilavo dete

MMC RTV SLO: Novi Bivak II

Forum - Bivak pod Skuto

GiL (1946): Pravilnik za obisk bivaka na Malih Podeh pod Skuto

9 komentarjev na članku "Bivak pod Skuto skozi oči težaka "

Igor Pavlič,

Bivak II pod Rokavi (na Jezerih) bo očitno tudi prezimoval na "klocnah", stari bivak (trafika) ki je bil na Velikih podih, pa zdaj stoji na travniku pri Jurju, mogoče je v načrtu predelava v toaletne prostore ali pa kot železna rezerva, če se kateri od tistih dveh na Podih podre ali ga odpihne.


Boštjan Burger,

Gori pod Grintovce redno zahajam in sem večkrat uporabil tako stari kot novi bivak na Malih podih. Ponoči je vsaka krava črna zato me v bistvu kot nujna osnova pri bivaku zanima samo to, da me zaščiti pred vetrom. Zaradi moje "narave" hoje v gore nosim 20-kilogramski nahrbtnik, zato mi ni problem nositi še kak kilogram več za toplo spalko, folija pa je obvezna, če se že zgodi, da moram prespati na prostem. To pišem zato ker srečujem lahkotne gorske tekače, praktično brez opreme in potem seveda ko morajo prespati v bivaku so žejni, lačni in jih zebe (potem pa mi težaki radodarno delimo svojo opremo... ), kakorkoli... novi bivak je čudovit in mi poleg zaščite da tudi dober občutek "estetike" bivanja. Je dovolj prostoren, čeprav se nas je "gnetlo" tudi petnajst gornic in gornikov. Izolacija je dobra in gornika ne zebe niti v zimskem času. Imam pa pripombo glede zračenja in dodatnega prostora za čevlje in prepoteno obleko. Ko nas je v bivaku več postane kmalu zelo vlažno, skoraj zadušljivo. Ker smo v 21. stoletju bi bila dobrodošel akumulator, ki bi se polnil ali na vetrnico oz. na sončne celice (polnjenje telefonov, GPS ...). Strošek bi ne smel biti velik, morda max. nekaj sto evrov. Zaželjen bi bil tudi kak zbiralnik pitne vode, tudi tak, da pozimi voda ne bi zmrznila (tehnologija to omogoča). To bi bilo zelo dobrodošlo za tiste, ki se v kraški gorski svet odpravimo za več dni, bi prihranilo marsikateri kilogram ( vsak dan minimalno 3l vode oz. kg.).


Boštjan Burger,

Še dodatek mojemu komentarju - nad bivak bi dal tudi drog s signalno lučko ponoči.


Bojan Turšič,

Ta stare bivake so postavljali tisti, ki so hudiča in pol zlezli v naših gora, pred in po turi pa spali pod kako skalo, smreko ali v najboljšem primeru kakem seniku, zakopani v listje ali seno. In so vedeli, kje in kaj postaviti, to je zgraditi, da bo služilo svojemu namenu. Niso si delali spomenikov ! , pa je njihovo delo tekom desetletij kar samo spomenik postalo.

O novem pa ne bi. Ni vse zlato, kar se sveti . . .


Gregor Malensek,

Potem ko smo prišli do skoraj popolnega soglasja, da je stare bivake potrebno prenoviti, je prav, da se pogovarjamo tudi o napakah. Pa ne zato, da bi kakorkoli zmanjševali vrednost velikega dela, ki so ga opravili Anže Čokl, arhitekti in monterji, ampak da bo naslednji prenovljeni bivak še boljši.

Jaz osebno ne vidim težav pri kapaciteti novega bivaka. Je ustrezna količini potencialnih uporabnikov na tistem koncu. Če jih bo kdaj preveč, se bodo pa pač morali bolj stisnit ali pa bo kdo spal na tleh.

Glede odej se strinjam, tudi jaz jih pogrešam. Kljub temu, da imam doma 3 spalke, z njimi ne hodim plezat v hribe. In če gre na turi slučajno kaj narobe, grem z veseljem spat v bivak ali kočo, kjer se ne bom do jutra prehladil.

Novi bivak ima majhno mizico ob vhodu. Ni primerna za igranje taroka, je pa dovolj velika za postavit gor kakšno svečo. Obedovanje in vsa opravila povezana s hrano naj bi se kolikor je le mogoče opravljala izven bivaka, sicer bo bivak hitro dobil dodatne stanovalce.

lp Gregor


Rok Kovač,

Res zelo strokovna negacija novega bivaka...

Nove bivake že po sami kvaliteti vgrajenih materialov, ne moreš primerjati s starimi, že na pol razpadlimi škatljami in konzervami, kaj šele po obliki in funkcionalnosti, da ne govorimo o termičnih in izolativnih lastnostih ter pravilnem prezračevanju, kar je bistveno. Lesene, na pol razpadle mize prav nihče ne bo pogrešal v bivakih, saj je le v nepotrebno napoto. Gede odej, dajejo v zimskem času gorniku le zasilno, dodatno izolacijo, če ta uporablja samo trisezonsko spalno vrečo in ne zimske, štirisezonske. Pri bivakih je najpomembnejše, da v notranjosti nima vlage, kar je problem pri starih bivakih, če ne drugje, v pregnitem lesenem podu, z mišmi vred. Torej, za zimsko bivakiranje se moramo dobro pripraviti, kot je nekoč dobro opisal Čokelj, z dobro spalno vrečo, minimalno s prvo plastjo perila oblečen v njej, ob večjem minusi tudi nujno z balaklavo, da se ne prehladi v pljuča in grlo. Glede manjkajočih ležišč v Bivaku pod Skuto, se z organiziranostjo da prespati precej več gornikov, kot je dimenzioniran po ležiščih. Zgoraj in spodaj po 2 x po 4-5 gornikov, potem na obeh klopcah v srednjem modulu, pod klopcam prav tako dva in eden pri vhodu na tleh, če je sila. To znese skupno do 15 gornikov v toplem in suhem zavetju. Vode in rezervoarjev pa nikar pred bivak, saj se bodo s tem nagrmadilo poleti vseh vrst App dopustnikov, ki imajo bolj malo skupnega z gorami.

Lp Rok


Rok Kovač,

Bojan, te razumem.

Sigurno nostalgija starih bivakov obstaja in je še toliko večja, kar so graditelji takrat ves material na goro znosili na svojih plečih in tudi izdelano je bilo za takratne čase izjemno npr. Bivak na Jezerih.

Sam pa mislim, da je novo le novo, z drugačnimi materiali, drugačno zasnovo.Tudi sam bi raje živel preprostejše, vendar nas čas in razvoj sili v drugačno življenje.Za mene je še dobro, da meditiram in se duhovno vračam v stanje duha, katerega bi morali vsi živeti, ne glede na zunanje okoliščine...od tam praizvora smo vsi prišli.

Bivak je nov in bo še dovolj časa, da ga dodelajo, hkrati pa se preko opažanj pomanjkljivosti, le te naprej predhodno dopolni pri kasnejših snovanjih načrtov gradenj novih bivakov.


Marjeta Štrukelj,

Priznam, da v njem še nisem prespala in tovrstnih izkušenj z njim še nimam. Sem oziroma sva si pa ogledala to na fotografijah všečno in z lučkami romantično predstavljeno noviteto v živo.

Poročilo stvarne gospodinje:

Presenetilo naju je, da je kljub opisanemu absolutnemu asketizmu golih desk bivak opremljen s penastimi ležišči. Žal jim je pisana res kratka življenjska doba, saj sva jih nove našla že načete in poškodovane. Zakaj? Največji razlog (poleg slabe kakovosti penastih oblog), je harvardska pogruntavščina, da se gospodinja dobrih meter šestdeset spravi na zgornje ležišče samo, če poleg čevljev (kar je razumljivo) sezuje še nogavice, da z golo nogo ustvari primerno trenje za vzpon na ležišče. Nobene kurje lojtre v pomoč. Z ležišča pa seveda lahko le oddrsa in pri tem nehote poškoduje asketski nadstandard.

Postalo mi je toplo in sem slekla vetrovko. Ker sem mizarjeva hči, sem hitro opazila »tiplne«, ki minimalistično ne kvarijo res lepe podobe bivaka, gor pa si kakšne težke jakne ne bi upala obesiti. Vem, da znajo biti te reči krhkega videza v resnici močnejše, a grobost vsekakor odsvetujem.

Kaj tam dela metla? Sirkova!? To občutljivo področje je Harvard najbrž prepustil »lokalcem« in ti so izbrali kakor so izbrali. So pa harvardski zagotovo predvideli uporabo sesalca. Saj drugače izza na oko sicer všečnih prečnih letev, ki ustvarjajo »mrtve površine« cca 10 x 10 cm, nesnage in prahu, ki se tam (že!!!!) nabira, ni mogoče očistiti. Še največ bi opravila zobna ščetka. Lepo vas prosim!

Ampak, zobna ščetka bi bil edini stroj, ki bi poleg sesalca vsaj delno lahko očistila tudi reže oz. razmike med letvami, ki so sicer na stenah dekorativni in imajo zagotovo še kakšen tehnični plus na tehtnici, na tleh pa prava nadloga in zbiralnice nesnage. Nisem še videla tal, ki bi imela namerno cca 3 do 5 mm reže. Halo Harvard!??? Tam je bilo v začetku oktobra že kar precej prahu in drobnega peska, ki po vsej verjetnosti napoveduje nadpovprečno hitro uničenje tal. Ponavljam, za čiščenje je na razpolago samo sirkova metla!

O polički rajši ne bi…

Dan ni bil brezhiben in občutek toplote v bivaku je bil res prijeten in ugoden, me pa skrbi, ker sva v enem od kotičkov na steklu ob prihodu opazila vodne kapljice oz. kondenz. Mhm?

Sicer pa, pri minus temperaturah je prehranjevanje zunaj res priporočljivo – shujšaš! Posebno še, ker je prostor za klopco zgolj na severni strani.

Dizajn? Ta pa seveda požanje aplavz, oko se kar ne more nasititi elegantnih oblik in nesramno konkurenčne udobnosti starega bivaka ne pogreša. Ponoči, ja, takrat pa je vsaka krava črna in tiste stare blazine, odvržene(!) v jamo zraven bivaka bi bile udobnejše. Najbrž so notri tudi odeje. Nisva raziskala.


Janez Kekec,

V informacijo Roku, temperature v naših gorah tudi poleti dostikrat padejo pod ledišče. Ne vem kdo so/smo App dopustniki, da jih med vso to trumo ljudi, ki hodijo gledati dobro oglaševani novi bivak ni zaznati. Očitno jih v hribe lahko privabiš samo z vodo.

Tisti stari bivak pa je od enega lepših v Sloveniji, do napol razpadle škatle prišel v rekordnem času, takoj ko je propadla ideja o zamenjavi bivaka II.

Imam izgleda zares zastarele poglede na bivak kulturo v Sloveniji. Ja bo potrebno v korak s časom.

Ker se hitro prilagajam, sem že prišel do nove ideje.

Poznam bivak, za Akom se mu pravi, v katerem ljudje spijo pod toplimi odejami, obedujejo sede za mizo kar v notranjosti bivaka, zraven pa je postavljen štedilnik na katerem si kuhajo. Tem ljudem nevrednim, da bi pohajali po naših gorah je pretežko nositi vodo iz doline in si jo kar v kanistrih prinašajo iz bližnjega potoka. Se je pa za čuditi, da jih vsa vlaga in golazen v bivaku nič kaj ne motita. Zato planinci kar vas je, združimo in uničimo še to leglo planinske nekulture!!!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti