Finance - Teja Grapulin: ... in ne vedo, kako bodo kos davčnim blagajnam
Gorenjski glas
Že pri članarini se zatakne, saj je treba vedeti, v katerem primeru je treba za pobrano članarino izdati račun in kdaj ne
Iz različnih društev prejemamo vprašanja, kako bodo po novem izdajali račune in kako jih bodo potrjevali. V številnih društvih delajo le prostovoljci, ki so daleč od tega, da bi bili strokovnjaki za davčno zakonodajo, zaradi česar sploh ne vedo, kako bi se »lotih« davčnih blagajn. V nekaterih so že tako obupani, da bi najraje društvo kar razpustili, saj se bojijo kazni.
Mnogo je društev, ki jim uvedba davčnih blagajn greni delovanje, saj ne vedo, kako bodo vse skupaj izpeljali, ne da bi kršili zakonodajo in plačevali kazni. Ne vedo, kako pravilno izpeljati izlet, kako članom dati društvene majice, kako prodajati pijačo na veselici. Tako so nam bralci že pisali, da razmišljajo, da bi društvo preprosto razpustili in se dobivali kot posamezniki, druga ideja je, da bi zaprli transakcijski račun društva.
Brez transakcijskega računa ne gre
Subjekti vpisa v Poslovni register Slovenije morajo imeti pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun, poudarjajo na finančni upravi. Društva so vpisana v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES, torej morajo imeti odprt transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev. Če ostanejo registrirani kot društvo, to pomeni, da morajo imeti odprt račun.
Za članarino ni računa, a ne vedno
V društvih je veliko zmede v zvezi s tem, ali bodo za pobiranje članarine potrebovala davčno blagajno ali ne. In glede na zakonodajo ni nič nenavadnega, da so zmedeni. Kajti načeloma velja, da se za članarino račun ne izdaja, torej davčnega potrjevanja ni. A to ne drži vedno. Na finančni upravi namreč pojasnjujejo: »Obravnava članarine v društvu in obveznost potrjevanja računov sta odvisni od tega, čemu je namenjena članarina društva.«
Kdaj se za članarino izda račun in kdaj ne
Najprej pojasnimo, v katerem primeru članarina, ki jo društvu plačajo člani, ni obdavčena z DDV in zanjo ni treba izdati računa. To velja takrat, kadar je celotna članarina namenjena izvajanju dejavnosti društva za namene članstva - sem denimo štejejo administrativni stroški, stroški za vzgojo strokovnih kadrov, nakup opreme za delovanje društva - in ni namenjena izvajanju članskih ugodnosti, ki po vsebini pomenijo dobave blaga ali storitev, ki jih opravljajo tudi drugi davčni zavezanci (to je denimo organizacija izleta), pojasnjujejo na Fursu. Po določbah zakona o DDV se za članarino v tem pomenu ne izda račun. Torej v takšnem primeru ne boste potrebovali davčne blagajne.
Kadar je članarina ali del članarine namenjen izvajanju aktivnosti oziroma članskih ugodnosti, ki po vsebini pomenijo dobave blaga ali storitev, ki jih opravljajo tudi drugi davčni zavezanci, torej je takšna dejavnost konkurenca drugim zavezancem, je znesek članarine plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki jo prejme član društva. V teh primerih se šteje, da društvo opravi dobavo blaga ali storitev članom za plačilo, torej v tem primeru članarine, in mora izdati račun, ko je dobava blaga ali storitev opravljena. Z novim letom ga bo moral tudi davčno potrditi.
Za majico do 20 evrov ni treba izdati računa
Bralko konkretno zanima, ali mora društvo članom izdati račun, če članarino deloma porabijo za nakup majic, ki jih potem dajo članom. Kot pojasnjujejo na Fursu, majica v tem primeru šteje kot darilo. »Če znesek darila, torej v tem primeru majice, ki jo dobi član društva brezplačno, ne presega vrednosti 20 evrov, gre po zakonodaji o DDV za dajanje daril manjših vrednosti, ki niso predmet DDV, zato društvu ni treba izdati računa in ga tudi ne davčno potrditi. Po zakonodaji o DDV se dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca ne šteje za dobavo, opravljeno za plačilo, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam.
Bo društvo potrebovalo davčno blagajno za organizacijo izleta?
Veliko je vprašanj, ali mora društvo izdajati račune, če denimo organizira izlet, denar, ki ga pobira, pa je namenjen plačilu avtoprevoznika. Denar položijo na transakcijski račun društva in nato nakažejo na transakcijski račun prevoznika, kije društvu za storitev prevoza izdal račun.
Če društvo organizira izlet, izda račun
Če je denimo planinsko društvo tisto, ki organizira izlet in tudi naroči avtobusni prevoz, avtobusni prevoznik izda račun društvu, zato tudi terja plačilo od društva, in ne od posameznih članov društva. Z vidika zakonodaje o DDV se šteje, da društvo svojim članom opravi storitev organizacije izleta, in je predmet DDV, pojasnjujejo na Fursu. V tem primeru je torej društvo opravilo storitev za udeležence izleta in mora izdati račun. Tako izdan račun, plačan z gotovino, je treba davčno potrditi. To pomeni, da bo treba račun izdati z uporabo davčne blagajne oziroma v prehodnem obdobju iz vezane knjige računov.
Če izlet plačate s članarino, izdate račun
Kadar društvo s članarino, ki je bila plačana z gotovino, poravna stroške za izlet (torej članom izleta ne zaračuna posebej), je treba prav tako izdati račun in ga bo treba tudi davčno potrditi. V tem primeru je namreč članarina porabljena za opravljeno storitev - organizacijo izleta. Torej je del članarine gotovinsko plačilo člana za organizacijo izleta. Račun mora društvo izdati in davčno potrditi najpozneje, ko je storitev opravljena.
»Glede dileme, ali to velja tudi, ko gre za izlet, ki ga društvo organizira denimo enkrat na leto samo za vse svoje člane v okviru druženja ob pogoju, da to izhaja tudi iz namena ustanovitve društva, menimo, da organizacija planinskega izleta za člane za plačilo pomeni opravljanje storitev in mora društvo izdati račun. Če je račun plačan z gotovino, ga je treba davčno potrditi,« pojasnjujejo na Fursu.
Če izlet organizirajo člani, ni treba izdati računa
V enem primeru pa društvu ni treba izdati računa, ko gredo člani na izlet. To je takrat, ko izlet organizirajo člani sami, torej kot da greste sami na izlet in plačate avtobus. V tem primeru torej društvo nima nič z organizacijo, lahko pa v imenu članov in za njihov račun samo zbira sredstva za plačilo avtobusa. Avtobusni prevoznik za opravljeno storitev izda račun oziroma račune članom društva, društvo po zakonodaji o DDV članom ne opravi storitve, za to mu ni treba izdati računa in ga davčno potrditi.
Račun za pijačo na veselici bo treba davčno potrditi
Iz gasilskih društev prejemamo vprašanje, kako naj organizirajo gasilsko veselico, da bodo spoštovali zakone. Gasilska društva so humanitarne organizacije, a z vidika davčnih blagajn zanje ni izjeme, če prodajajo denimo pijačo na veselici. Kot pojasnjujejo na Fursu, je tudi za gasilska društva obvezno vodenje poslovnih knjig in evidenc, in če opravijo dobavo blaga ali storitev, za katero morajo po zakonodaji o DDV izdati račun, ki je delno ali v celoti plačan gotovinsko, bodo morala tak račun davčno potrditi. Torej bodo potrebovala davčno blagajno, izdajanje iz vezane knjige v tem primeru zaradi velikega števila računov verjetno ne pride v poštev.
Več društev bo lahko imelo eno blagajno
Dobra novica je, da si bodo društva lahko blagajno oziroma elektronsko napravo za izdajanje računov sposojala. Blagajna namreč ni vezana na zavezanca, pomembno je, da programska oprema omogoča prehajanje med različnimi zavezanci. Vsak zavezanec bo moral imeti svoje namensko digitalno potrdilo. Programska oprema mora zagotavljati ločeno vodenje evidenc oziroma njihov izpis po posameznem zavezancu.
Do leta 2018 dovoljena tudi vezana knjiga računov
Društva, za katera bo to smiselno, bodo v prehodnem obdobju, to bo trajalo do 31. decembra 2017, tako kot drugi zavezanci lahko uporabljala vezano knjigo računov. A davčnemu potrjevanju se s tem ne bodo izognila, temveč ga samo nekoliko prestavila. Vsak izdan račun iz vezane knjige bo namreč treba najpozneje deset delovnih dni po izdaji z uporabo elektronske naprave posredovati Fursu v potrditev. Lahko bodo uporabila Fursovo brezplačno aplikacijo 'mini blagajna'. To bo preprosta in brezplačna verzija davčne blagajne, ki bo zaradi narave delovanja primernejša za tiste, ki izdajo malo računov.
Z računi v dolino
Od 1. januarja 2018 pa, razen v primerih, kjer ne bo mogoče vzpostaviti internetne povezave, kar bo treba tudi dokazati, bo dovoljeno izdajati račune zgolj z uporabo elektronske naprave. Potrjevanje računov bo poseben izziv za planinska društva, saj v številnih planinskih kočah ni mogoče vzpostaviti internetnega signala. To pomeni, da bo treba z računi iz vezane knjige vsakih deset dni v dolino na potrjevanje. V Planinski zvezi Slovenije (PZS) pravijo, da z različnimi ponudniki iščejo primerno rešitev, ki bo omogočala poslovanje v kočah, na izletih, v telovadnicah in v društvenih pisarnah. »Je pa, žal, zelo malo časa,« poudarjajo na PZS.
Teja Grapulin
teja.grapulin@finance.si