Silvo Baznik: Želja fotografirati sončni vzhod je bila povod za
zgodnjo vstajanje in vožnjo na planino Jezerca, kjer v ranem jutru parkiram avtomobil in pričnem jesenski pohod na pet vrhov z začetnico K.
V hladu jutra stopam po makadamu do odcepa za Kriško planino, kjer se prične vzpon. V nekaj minutah pridem na planino, ki še sameva. Jutranja zora napoveduje prihod sonca in treba je pohiteti. Pospešenega koraka hitim mimo zamrzjene kotanje in po markirani poti do prve vzpetine, kjer predhodnik že pridno pritiska na sprožilec fotoaparata.
Pridružim se mu in uživam v barvnih odtenkih okolice, ki so jih dosegli sončni žarki. Še nekaj besed o ciljih današnje ture in greva vsak po svoje. Z vzpetine se spustim v vznožje Krvavca in Malega Zvoha in občudujem macesne v jesenskih zletorumenih barvah iglic. Še nekaj dni in le te bodo krasile planinska tla. Povzpnem se na Zgornjo Fratino nad planino Koren. Planine še niso dosegli sončni žarki in sameva v senci gora.
Spustim se na planino, za nekaj trenutkov zastanem in nato nadaljujem pot po pomrzjeni trati na skalnato pot, ki se pne dobrih sto višinskih metrov na greben, od koder je pogled na naslednjo planino, imenovano po gori nad njo, Košutna. Z grebena si ogledujem možnost novega pristopa na goro in tako prečkam planino in prvo grapo, po kateri običajno grem do naslednje in pričenjam vzpon na goro. Vzpenjam se med ruševjem in višje ugotovim, da ni prehoda. Ker se mi ne da nazaj, pričnem hojo in plezanje po zasneženem ruševju. Kjer je volja, je tudi pot in tako me hoja po vejevju ruševja končno pripelje do poti prve grape. Držim se zasnežene poti, ki vodi okoli pobočja na severno, bolj zasneženo stran gore, kjer prav pridejo gamaše. Vzpenjam se po grapah na vrh Košutne (prvi K). Sem na višini 1974 m in kot na dlani so visoki vršaci Kamniško Savinjskih Alp.
Po kratkem odmoru in okrepčilu se odpravim navzdol na pot, ki pelje na naslednji vrh, Kompotelo. Pri dosegu markirane poti, ki pelje s planine Koren, zasledim v snegu sledove čevljev. Ko dobro pogledam, vidim sledi, ki vodijo na vrh in z njega. Torej bom verjetno sam na drugem K. Povzpnem se na vrh Kompotele (1989 m), od koder je lep pogled v dolino Kamniške Bistrice. Pod vrhom, slabe pol ure hoje, je Mokrica, a tja ne grem. Veter podi oblake na nebu in zato hitro fotografiram Koren, Kalski greben, Kočno, Grintovec, Skuto, Kranjsko Rinko, Tursko goro, Brano, Planjavo, Vežo, Zeleniške špice, Veliko planino, Kompotelo, Krvavec in Zvoh, preden bodo nekateri vrhovi izginili pod oblaki.
Z gore se spustim na sedlo, s katerega se vzpnem skozi lična vratca na stičišče grebena Jež in vznožja tretjega K, gore Koren. Le nekaj deset korakov je potrebno, da pridem na vrh na višini 1999 m, kjer pozdravim pohodnika, ki je prišel iz Kamniške Bistrice preko Kalške gore in Kalškega grebena in namerava turo zaključiti z vzponom na Kompotelo, Zvoh in Krvavec. Srečno, mu zaželim, ko zapusti vrh. Nekaj vršacom so oblaki že prekrili vrhove. Tudi to ovekovečim s fotografiranjem, ko pride še pohodnica, ki hitro zapusti vrh.
Sledi kratek spust in pričetek hoje po grebenu Jež. Sem ter tja je potrebno nekaj dodatne previdnosti pri premagovanju poti, zlasti pri spustu ob pletenici. V zavetrju je prijetno, ko me greje toplota sončnih žarkov, na grebenu pa me hladi jesenski veter. Korak za korakom in pridem na Zvoh, kjer na višini 1971 leži zbiralnik vode za zasneževanje, Tu voda ni zaledenela in veter ustvarja nešteto majhnih valov. Večje število pohodnikov je na vrhu, očitno na cilju svoje poti.
Malce zastanem in nato grem po grebenu na Razor. Snežna odeja je tu skromna, na mnogih mestih je ni več, a žićničarji že pripravljajo snežne topove za zasneževanje, ko bo temperatura padla pod ledišče. Z Razorja stopam navzgor, na vrh četrtega K, Krvavca (1853m). Prijetna je današnja tura, ki jo počasi zaključujem s spustom na Kriško planino. Tako je pentlja zaključena, a ture še ni konec. Povzpnem se še na peti K, Kržišče, kjer je lep pogled na del prehojene poti. Za domom na Krvavcu se je pokazal vrh Storžiča in nastane lepa fotografija.
Z zadnjega današnjega K oddidem na izhodišče, planino Jezerca, kjer končam pohodniško turo in se odpeljem proti Ljubljani.