upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016 - 2025
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je v torek, 6. oktobra, v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj udeležila predstavitve dopolnjenega predloga Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016 – 2025.
Načrt je ključni programski dokument za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot zavarovanega območja in za spodbujanje trajnostnega razvoja, ki je skladen s cilji narodnega parka. V njem so začrtani cilji ter naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let. Dokument je namenjen tako javnemu zavodu Triglavski narodni park, ki upravlja narodni park, kot tudi deležnikom in uporabnikom prostora.
Osrednji del Načrta je upravljavski del. Na podlagi skupno opredeljene dolgoročne vizije Triglavskega narodnega parka so bili določeni dolgoročni in operativni cilji, upravljavske naloge in potrebne aktivnosti. Osrednjo vlogo pri upravljanju narodnega parka ima javni zavod, ki na podlagi tega načrta določa letne programe dela v skladu z vsebinskimi in finančnimi izhodišči. Za izvedbo posameznih delov načrta upravljanja se načrtuje izvedba akcijskih načrtov. Sestavni del programa izvajanja so tudi načini doseganja standardov kakovosti upravljanja, načrt delovanja in razvoja javne službe ter finančni načrt. Višina finančnih sredstev za izvajanje Načrta je ocenjena na 99.550.624 EUR, dejanska višina pa bo odvisna od višine letnih proračunskih sredstev, od uspešnosti črpanja evropskih sredstev, tržne dejavnosti zavoda ter sredstev, ki jih bodo prispevala druga ministrstva.
Dolgoročni cilj na področju ohranjanja narave in naravnih virov je prednostno ohranjanje ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatov, živalskih in rastlinskih vrst ter krajinske pestrosti. K uresničevanju prednostnega cilja se s trajnostno naravnanim razvojem zavezuje prebivalce in obiskovalce parka. Za celovito ohranjanje je pomembno zavedanje neprecenljive vrednosti narave in omejenosti naravnih virov ter odgovorno ravnanje slehernega posameznika. Za doseganje zastavljenih ciljev so predvideni ukrepi, ki bodo prispevali k vzpostavitvi kakovostnega monitoringa prostoživečih vrst in habitatnih tipov, ohranjanja naravnih vrednot, travišč, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjanja dobrega stanja voda, prepuščanja barij naravnim procesom, ohranjanja jam, melišč in skalovij ter ohranjanja območij Natura 2000 zunaj narodnega parka.
Na področju varstva kulturne dediščine, ki prispeva k identiteti in prepoznavnosti narodnega parka, sta pomembni ozaveščenost o njenem pomenu in njeno ohranjanje. Zato so z Načrtom predvidene aktivnosti na področju ozaveščanja o kulturni dediščini, varstva nepremične kulturne dediščine in vzdrževanja kulturne krajine ter ohranjanja premične in nesnovne kulturne dediščine.
Za ohranjanje poselitve in trajnostni razvoj je pomembno, da se tudi v narodnem parku, zagotovijo ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere. Razvoj je pogojen s prepoznavanjem in izkoriščanjem primerjalnih prednosti narodnega parka, tako za bivanje, kakor za zaposlovanje lokalnih prebivalcev. V ospredju je trajnostna raba naravnih virov ter gorskim razmeram ustrezno urejene javne storitve in infrastruktura, ki bodo olajšale življenje in delo, hkrati pa prispevale k ohranitvi poseljenosti vsaj v današnjem obsegu. Na področju obiskovanja in doživljanja, ki bo skladno s cilji in nameni narodnega parka, je treba zagotoviti ustrezno urejeno infrastrukturo in podporno okolje. Za uresničevanje zastavljenih ciljev se bosta nadgrajevali mreža informacijskih točk in parkovna infrastruktura, prednostno se bo razvijal trajnostni turizem, okrepile pa se bodo tudi aktivnosti na področju informiranja in kakovostnega vodenja obiskovalcev.
Za zagotavljanje trajnostnega razvoja so v Načrtu opredeljene tudi naloge, ki so skladne z vsebinami operativnega programa za izvajanje kohezijske politike in se bodo izvajale z namenom doseganja celovito naravnanega razvoja, ki bo imel sinergijske učinke in bo skladen s cilji narodnega parka. Sestavni del Načrta so še varstvene in razvojne usmeritve za dejavnosti v narodnem parku in deloma v njegovem funkcionalnem zaledju. V obliki izhodišč in priporočil so podane splošne in posebne usmeritve za ključne tradicionalne dejavnosti (sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo ter trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ribami)ter za ostale v narodnem parku prisotne dejavnosti, ki se jih usmerja skladno s cilji narodnega parka. V Načrtu so podrobneje predstavljene tudi usmeritve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, izhodišča za usmerjanje obiska, usmeritve za sanacijo razvrednotenih območij ter ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.