V spomin Marjanu Manfredi - Marjonu / Intervju Kurt Diemberger / Svečanost na Triglavu / Posodobljena meteorološka postaja na Kredarici / 150-letnica prveha pristopa na Matterhorn / Visok jubilej Češke koče
Uvodnik: Za planince ali turiste? Mateja Pate
SPOMINI IN SLOVO
Plezalec s skrito umetniško dušo. Marjan Manfreda - Marjon (1950-2015)
Tone Škarja, Mitja Košir, Danilo Cedilnik - Den, Viki Grošelj, Janez Dovžan, Damijan Meško, Janko Ažman
INTERVJU
Danes ima plezanje tudi spektakelsko različico. Pogovor s Kurtom Diembergerjem. Marjan Žiberna, Jurij Gorjanc
NAD TRENTO
Ujet med velikani. Čisti vrh. Olga Kolenc
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Svečano na Triglavu in v dolini. Praznovanje 120-letnice Aljaževega stolpa. Po sporočilu za medije povzela Zdenka Mihelič
OBLETNICA
Posodobljena naša najvišja meteorološka postaja na Kredarici. Miha Pavšek
ZGODOVINA
Avtor prve fotografije Aljaževega stolpa. Gustav Pirc (1859-1923). Metka Žan Lotrič
Z NAMI NA POT
Mogočna skalna pregrada. Loška stena. Irena Mušič Habjan
OPISI
Vrh Krnice iz Kluž. Vladimir Habjan
Briceljk. Vladimir Habjan
Plešivec iz Loške Koritnice. Vladimir Habjan
Planinica. Vladimir Habjan
KOLUMNA
Bregovi. Aljaž Anderle
MATTERHORN
Tekma za prvi vzpon. 150 let osvajanja mogočne gore. Tomaž Jakofčič
Na gori vseh gora. Slovenci in Matterhorn. Irena Mušič Habjan
OBLETNICE
Botanični raziskovalec naših gora. Naravoslovec Balthasar Hacquet. Nada Praprotnik
OBLETNICA
Gorski zrak obogaten z zgodovino. 115 let Češke koče. Mire Steinbuch
INTERVJU
Na festivalu alpinizma nimamo filmov. Pogovor z Ladislavom Jiráskom. Mire Steinbuch
SPOMINI
Dve moji večni stari ljubezni. Jezersko in Češka koča. Tatjana Cvetko
FOTO NASVET
Fotografiranje pokrajine. Ustvarjanje fotografij skupaj z vremenom. Oton Naglost
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Na Žirovskem nove možnosti za rekreacijo. Nova planinska koča na Mrzlem vrhu. Zdenka Mihelič
VARSTVO NARAVE
Sokol selec drugič. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
TNP
V SPOMIN
Uvodnik: Za planince ali turiste?
o dolgem času pohajkovanja po bolj ali manj gozdnatih vzpetinah v bližnji okolici našega doma je letos končno napočil čas, da se, zaenkrat zgolj iz doline, soočimo tudi z najvišjimi gorami, ki jih premore naša dežela. Pot do njih nas je vodila ob Soči; prvič smo jo zagledali v Mostu na Soči, njeno barvo smo pozneje občudovali z Napoleonovega mostu pri Kobaridu, si v njej na hitro zmočili noge v Trenti, za češnjo na torti pa smo načrtovali vzpon do njenega izvira, ki je že ves dan buril domišljijo otrokoma. Odpravili smo se torej za množico turistov najrazličnejših govoric, ki se je namenila obiskati skrivnostno skalno odprtino, iz katere priteče brhka hči planin. Nekje na pol poti smo od vračajočih se obiskovalcev prvič dobili dobrohotno opozorilo v italijanščini, da nadaljevanje zaradi jeklenic ni primerno za majhne otroke. Tik pred koncem poti smo pokasirali še retorično vprašanje v angleščini, če mislimo, da je to, torej vzpon po zavarovani poti s predšolskima otrokoma, dobra ideja.
Hm ...?
Ob vračanju sem postala bolj pozorna na obiskovalce izvira. Imela sem kaj videti, od nizozemske družine s štirimi majhnimi otroki, ki je nekako pririnila skoraj do konca poti, do starejših mestnih gospa v salonarjih in s kužki na povodcu. Z majhnima otrokoma sva bila, razumljivo, lahka tarča dobronamernih pripomb mimoidočih, dasiravno bi nekoliko bolj izurjeno oko med malenkost natančnejšim opazovanjem nemara hitro ločilo zrnje od plev - nekoga, ki je vajen hoje po zahtevnih planinskih poteh, se bržkone da razlikovati od tistega, ki se prvič drži za jeklenico. In slednji so bili tistega dne zagotovo v veliki večini.
Ob koči sem se ozrla po morebitni informativni tabli, ki bi opozarjala obiskovalce na zahtevnost poti pred njimi. Nisem je našla, res pa je, da se iskanja nisem lotila prav po detektivsko. Dvomim sicer, da bi seznanjenost s potencialno nevarnim vzponom do izvira povzročila hud osip neprimerno opremljenih turistov, morda pa bi od namere vendarle odvrnila kakšno malo bolj preplašeno ali razumsko dušo in tako prispevala k manjši gneči zlasti v zgornjem, zavarovanem delu poti, ko zaradi kolebanja pred nadaljnjim vzponom, obračanja nepripravljenih in vračanja že potešenih nastajajo nevarni zamaški. Zahtevne planinske poti so sicer ustrezno označene na planinskih zemljevidih in kažipotih, a po videnem sodeč navedeni način informiranja zagotovo ni v dometu
povprečnega obiskovalca izvira Soče.
Problematike poti, ki vodijo do podobnih naravnih znamenitosti in turističnih atrakcij in na katerih so planinci v manjšini, se na PZS zavedajo in iščejo rešitve. Kot pravi predsednik Bojan Rotovnik, pri lahkih poteh načeloma ni težav, problem pa nastane, ko je takšna pot po klasifikaciji PZS označena in v skladu s standardi urejena kot zahtevna ali zelo zahtevna ter kot taka torej prilagojena planincem z ustrezno opremo. Če bi želeli, da so takšne poti primerne za širšo turistično rabo, bi jih bilo treba drugače urediti, vendar to ni več stvar planinske organizacije, temveč občin in lokalnih turističnih organizacij. Na PZS trenutno preučujejo možnosti, kako v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in sedanjimi skrbniki teh poti primerneje urediti status takšnih poti, med katerimi je tipični primer pot do izvira Soče.
Mlini torej meljejo.
Mateja Pate