Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore nad Lipanco

Silvo Baznik: Lepo vreme je vabilo v hribe in mi smo izziv sprejeli in se zapeljali v Pokljuške gozdove ter se pripeljali do parkirišča pri spomeniku padlim partizanom.

Oprtali smo nahrbtnike in pri devetih stopinjah usmerili korak v gozd. V rahlem vzponu smo stopali skoraj naravnost in prečili gozdno cesto ter nadaljevali višje do mesta, kjer se priključi pot s planine Zajavornik. Naredili smo kratek ovinek in nadaljevali do širokega kolovoza, ki pripelje z Medvedove konte. Nadaljevali smo levo po širokem kolovozu in v rahlem vzponu dosegli planino Lipanca.

Tu sem s hčerko počakal ženo in kot smo se dogovorili pred tem, sva midva nadaljevala turo na Mrežce, žena pa naj bi počakala na planini. Malce nad planino je odcep za Rudno polje, midva pa sva zložno stopala desno do majhne ravnice z mlako pod pobočji Mrežic. Pod nama sva zaslišala vriskanje in po glasu sodeč sva vedela, da je to mati. Ni ostala na planini, temveč je po popiti kavici nadaljevala samostojno turo na Debelo peč. Od tu je šlo strmo navzgor skozi redek gozd in višje skozi ruševje do odprte planjave, kjer sva prvič včeraj ugledala očaka Julijskih Alp.

Razgledna pot naju je popeljala do vrha, kjer so prekrasni pogledi v lepem vremenu na Julijce, Karavanke in Kamniške Alpe. Pod nama pa je kraljevala planina Lipanca.

Z Mrežc sva sestopila na sedelček, od koder sva nadaljevala vzpon na sosednji Lipanski vrh. Lepo je bilo videti razigrano hči in deliti z njo veselje do gora. Z vrha sva sestopila in se po desni strani grebena odpravila na kratko plezanje po grebenu na neimenovani vrh in z njega sestopila do stičišča poti na Lipanskih vratih. Od tu sva stopala preko travnatega pobočja na zahodno pobočje Brd. Povzpela sva se levo in pogledala v globoko Krmo ter nadaljevala desno proti vrhu, kjer sva srečala prva planinca.

Po kratkem odmoru sva nadaljevala po južnem grebenu in pobočju na vzhod ter dosegla sedelce in pot iz Lipance pod naslednjim vrhom, imenovanim Okroglež. Tudi na tega sva se povzpela in tedaj je zazvonil telefon. Znani glas je oznanil, da je skoraj na vrhu naslednje gore in zato sva se hitro odzvala in sestopila ter nadaljevala po lepi markirani poti na srečanje z ženo.

Hitro sva dosegla vrh Debele peči, na katerem je sedela najina sopotnica in skicirala pokrajino ter naredila nekaj potez s čopičem. Na vrhu bi ostala še ure a sva jo pregovorila, da bo končala sliko doma in da je čas za skupen povratek. Z Debele peči sem skočil še na sosednji vršac v grebenu nad Krmo, malce potelovadil po ruševju, naredil nekaj posnetkov in se spustil na travnati del, kjer sta se mi pridružili žena in hči. Skupaj smo odkorakali po markirani poti na Lipanco in ko je žena malce zaostala, ji je pot prekrižal gad in s tem popestril včerajšnje dogajanje.

Na parkirišče smo se vrnili po jutranji poti in se odpeljali najprej v Srednjo vas na okrepčilo, nato pa v Staro Fužino in na obalo prekrasnega Bohinjskega jezera. Nebo nad južnobohinjskimi hribi so prekrivali oblaki in le ti in sonce so ustvarili prekrasen ambient nad jezerom. Smuknili smo v kopalke in zaplavali v bistri vodi ter tako dodali tisto zadnjo piko na planinsko turo po naših lepih gorah.

Po dvournem počitku ob jezeru smo se veselega obraza zapeljali v Ljubljano.
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti