Delo, Šport - Janez Porenta: Športna plezalka Janja Garnbret kljub šele 16 letom že kroji članski vrh.
Ljubljana – Ko smo lani jeseni najboljšo slovensko športno plezalko ta hip Mino Markovič pobarali, koga v prihodnosti vidi kot svojo naslednico, je brez pomisleka izstrelila ime tedaj komaj 15-letne Janje Garnbret. »S slogom plezanja, pristopom, željo in motivacijo je na zelo dobri poti. Morda se nam pridruži že prihodnje leto,« je tedaj zatrjevala Mina.
In ni se zmotila. Danes je Janja leto dni starejša, za seboj že ima ognjeni krst v članski konkurenci, pohvali se lahko tudi že z Mininim skalpom. Je članska evropska podprvakinja v težavnostnem plezanju in če je že morala koga v Chamonixu spustiti predse, je to brez slabe vesti dovolila izkušenejši reprezentančni kolegici s Ptuja. Nobene zavisti ni med dekleti, uspehe si privoščijo, pomagajo si in se bodrijo.
»Mino sem enkrat že premagala – letos na DP. Dekleta se odlično razumemo, vselej podpiramo druga drugo, na treningih ni tekmovalnosti, delimo si tudi nasvete,« pojasni mlada Korošica, ki bo – vsaj kaže tako – ponosno nadaljevala verigo slovenskih plezalk, ki so doslej posegale povsem po vrhu. Martina Čufar (danes Potard), Natalija Gros, Lučka Franko (danes Podlipnik), sestri Vidmar, Mina Markovič ... In tu se ne konča.
Julijska tekma v Chamonixu ni štela zgolj za EP, temveč tudi za točke svetovnega pokala. Garnbretova je prvič obliznila člansko konkurenco – in se takoj zavihtela do drugega mesta, kar je nato ponovila le nekaj tednov pozneje v Imstu. Osupnila je plezalni svet, čeravno je ta vajen rosno mladih tekmovalk blizu vrha.
»V Chamonix sem odšla povsem brez pričakovanj, saj je bil to moj prvi stik s člansko svetovno konkurenco. Vse smeri sem odplezala čisto brez pritiska in predvsem sproščeno. Želela sem zgolj opraviti tako, kot znam,« se je nazaj ozrla dijakinja velenjske gimnazije, ki ji rosna leta niso prav nič v napoto. Ravno nasprotno. »Pri 16 letih lahko začneš tekmovati v članski konkurenci, obenem si še vedno član mladinske reprezentance. V svetovnem pokalu nastopa kar precej plezalk in plezalcev iz mladinskih kategorij, tudi sama sem vedela, da sem dovolj dobra, da lahko konkuriram tudi med članicami,« poudari Janja.
Zdaj, ko niza vrhunske dosežke na najvišji ravni, bi njeni uspehi z mladinskih tekmovanj lahko zbledeli. Pa niso. »Daleč od tega. Še vedno mi največ pomeni, da sem že trikrat zapored postala evropska prvakinja v težavnosti in balvanih ter svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju,« zatrjuje najstnica iz Slovenj Gradca, članica ŠAO Velenje. Zdaj jo v tej sezoni čakata še dva velika izziva: že konec meseca bo skušala na mladinskem SP nadaljevati niz zbiranja odličij z največjih tekmovanj, sredi novembra pa se bo lahko predstavila tudi zvesti domači publiki na tradicionalni postaji svetovnega pokala v Kranju. Z glavo v zid se ne zaletava, njena formula je povsem preprosta: »Na vseh tekmah želim odplezati tako, kot znam, in izvleči čim boljši rezultat.«
Tudi trener Gorazd Hren ji lahko le polaska: »Janja je ena najbolj nadarjenih športnih plezalk na svetu, kar se kaže predvsem v njeni hitri odzivnosti na izzive, v katerih se znajde v steni.« Pa še nekaj je pomembno: na račun športnih dosežkov šola ne trpi. »Obiskujem velenjsko gimnazijo in tudi vadim v Velenju, tako da lahko trening opravim kar med športno vzgojo ali pa takoj po šoli. Potem me starša, ki sta tudi v službi v Velenju, odpeljeta domov. Tam se učim, kolikor časa mi pač ostane,« konča Janja Garnbret.