Delo, Dobro jutro - Tanja Jaklič: Neka »gdč« je pred časom na forumu spraševala za nasvet pod zgornjim naslovom. Zanimalo jo je, ...
... kje naj starta, da bo pot najkrajša, kondicije da ima nekaj, vsako soboto hodi na Šmarno goro.
Preverjala je tudi za hotel in jo je zanimalo, ali je na poti na Triglav kakšen OK. Zmotilo jo je, da Kredarica nima tople vode, saj se vendar želi umiti kot človek, in da so ležišča skupinska, kajti kot zadnje na svetu si želi tam spati s kakšnim prešvicanim hribolazcem. Potem so prišle na vrsto malenkosti. Je kje kakšna trgovina, slišala je za Spar, poskusila je tudi gorske čevlje, ampak so težki in neugledni. »Saj snega sredi julija ni, ali pač«?
Tudi jaz sem si to poletje rekla enako kot »gdč«. Skoraj dvajsetletni spomini na flanelaste srajce, pumparice, težke gojzarje in planinsko pesem v Vodnikovi koči so bili še živi, pot do tja ista, a kljub temu nič ni več enako. Najprej sem tri dni strmela v tablico in različne vremenske aplikacije, ki so mi napovedovale na uro podrobno dogajanje na mikrolokaciji. Ob 7.00 bo 63-odstotna možnost padavin, ob 12.00 se bo zjasnilo, ob 14. uri bodo že mogoče nevihte. Pohodniško obleko in obutev sem izbrala po merilu trpežnosti, raztegljivosti, lahkotnosti in predvsem hitrega sušenja, hrana že zdavnaj niso več sardine in čokolade, ampak izotonični napitki in ogljikovi hidrati v suhi obliki. Seveda sem v nahrbtnik zložila čelno svetilko, pohodne palice, trikrat za preobleč in najobveznejši pripomoček: mobitel z gps. In potem sem se postavila v dolgo kolono tujcev, ki so na Triglav priplezali iz Nizozemske, Velike Britanije in Češke. V koči je igral dalmatinski melos, na vrhu me je pričakal »Triglav shop« s konzervami pijače in diplomo za en evro.
A 2864 metrov je še vedno enako napornih in lepih. In zlahka rečem, da ga ni čez selfija, ki ga narediš na vrhu, obkrožen z ljudmi, ki pozabijo na vsakdanji cinizem, se objemajo in poljubljajo in ogrinjajo v slovensko zastavo. Prinese jo popolnoma izmučen debelušen Ribničan, ki je do zdaj hodil samo na »murje«.
Tanja Jaklič