Primorski dnevnik: Izlet na Jalovec / Letos rast obiska koč v Sloveniji
Izlet na Jalovec
V spomin na dolgoletnega člana in prijatelja Renata Kralja, ki nas je letos prezgodaj zapustil, je Slovensko planinsko društvo iz Trsta organiziralo v letošnji sezoni vzpon na Jalovec. Renato je namreč vedno občudoval ta hrib in si strastno želel povzpeti se na njegov vrh, vendar iz raznih razlogov se mu ta želja ni izpolnila.
Zaradi slabih vremenskih napovedi, so se pohodniki podali na pot z enodnevnih zamikom glede na napoved izleta, in sicer v ponedeljek, 3. avgusta. Zaradi službenih dolžnosti pa se je skupina razdelila na dve podskupini: sedem članov se je pripeljalo z društvenim kombijem do Flori v Zadnji Trenti, druga skupina pa je začela pohod popoldne iz Vršiča.
Iz Zadnje Trente je prva skupina štartala pred deveto uro in se začela vzpenjati proti zavetišču pod Špičkom. Pot se strmo vije najprej v senci gozda, kjer se odpira lep razgled na Bovški Grintovec. Po uri in pol prijetne sence se gozd začne redčiti v pas rušja in nato še v pas proda, kjer je sonce precej grelo. Po treh urah počasne hoje je skupina dosegla zavetišče in si, med občudovanjem gora nad dolino Trente, vse od Prisojnika do Triglava, tudi odpočila.
Ni bilo treba dosti razmišljati, vsem se je porodila želja, da bi se takoj vzpeli na vrh, saj je bilo vreme odlično, treba je bilo izkoristiti priložnost.
Napotili so se čez melišče pod pobočja Velikega Ozebnika in na drugi strani melišča se je začelo zares, saj od pot vodi pot po zajlah in nezavarovanih skalah. Pot je zanimiva, saj so zajle nameščene na mestih kjer se zdi, da sploh ni nevarno, kjer bi kako varovalo prišlo prav, pa jih seveda ni. Po dveh urah andrenalinske hoje se je skupina povzpela na greben in ga hitro in brez obotavljanja prehodila, saj je levo in desno 1000 m prepadne stene. In že so zadovolni dosegli vrh a v zavesti, da jih čaka še povratna pot, ki je dostikrat še težja od vzpona. Po obveznem slikanju in občudovanju sosednjih vrhov od Prisanka, Razorja, Planje in Triglava so začeli sestopati.
Ob povratku niso gledali na uro, počasi so se spuščali in poleg krasnega razgleda občudovali še trop kozorogov in čudovito cvetje.
V koči so se srečali z drugo skupino, ki je prispela iz Vršiča. Po zasluženem počitku so se drugo jutro podali na krajšo, a še težjo turo na Mah Ozebnik. Najprej so se po melišču povzpeli na Prelaz Škrbina za Gradom in nato po brezpotju poplezali na vrh, kjer jih je presenetil veličastni razgled od Velikega Kleka in vse do Snežnika. Med tem se je tudi druga skupina uspešno povzpela na Jalovec.
V
Opoldne je bila prva skupina že na parkirišču pri kombiju in komaj čakala na osvežitev v Soči.
Udeleženci so bili mnenja, da bo ostal pohod vsem dolgo v zelo lepem spominu, čeprav je bila tura precej zahtevna. Vzpon 1740 m nv, ki so ga pre- madali prvi dan, le ni bi do muh, a opravili so ga z lahkoto morda prav zaradi prijetne družbe in medsebojne pomoči.
Letos rast obiska koč v Sloveniji
V Sloveniji je 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega je 163 oskrbovanih planinskih koč. Po trenutni oceni Planinske zveze Slovenije, pridobljeni na podlagi vprašalnika, je letošnja poletna sezona v planinskih kočah do zdaj približno enaka oziroma malenkost boljša od povprečja zadnjih petih let, a bljša kot lanska, ki jo je zaznamovalo deževje. Oskrbniki poročajo o nekoliko večjem obisku in višjem skupnem prometu. Imajo pa visokogorske koče malenkost slabšo sezono od koč v sredogorju, pojasnjujejo na PZS.
V
Primerjalno s prejšnjimi leti je bila sezona 2011 izrazito dobra, 2014 izrazito slaba, letošnja sezona pa je povprečna oziroma za odtenek boljša od poletnih sezon v letih 2012 in 2013. Natančnejše podatke pa bo PZS predvidoma predstavil oktobra, ko bo večina koč v visokogorju za letos zaprla svoja vrata.
Med visokogorskimi kočami se lahko z nadpovprečno sezono pohvali Pogačnikov dom na Kriških podih. Kot so zapisali v PZS, je oskrbnica doma Neža Rus s sezono zelo zadovoljna. Med tednom ima koča, ki leži 2050 metrov nad morjem in ima 80 ležišč, med 40 in 60 nočitev, ob koncih tedna pa je polna. Približno dve tretjini je domačih planincev, tretjina tujih. Povečini prihajajo iz Hrvaške, Češke, Nemčije, Belgije in Avstrije.
Simon Gregorc, oskrbnik Kamniške koče na Kamniškem sedlu, ki leži na 1864 metrih nadmorske višine, medtem izpostavlja veliko število dnevnih gostov. Tudi na tej koči se ustavi veliko Hrvatov, nekaj pa tudi Avstrijcev, Nemcev, Švicarjev in Poljakov.
Planince iz kar 14 držav pa so zabeležili v Koči na Golici. Med dnevnimi izletniki prevladujejo slovenski in avstrijski planinci, med prenočevala pa je kar 90 odstotkov tujcev. Julija so pri v tej koči največkrat prenočili Čehi, veliko pa je bilo tudi Belgijcev, Avstrijcev in Nemcev. I< boljšemu obisku po besedah oskrbnice Bojane Hiti sicer pripomore tudi njena sredogorska lega.
Med nižje ležečimi kočami se v Posavskem hribovju dobrega obiska veseli Planinski dom na Kumu. Koča, ki leži na 1211 metrih nadmorske višine, je večinoma gostila domače planince. Oskrbnik Roman Ledinek pa je naštel tudi tujce iz bolj oddaljenih držav, kot so Kitajska, Japonska in Argentina.