Franci Savenc 18.08.2015 07:28 3562 0

Pik Razdelnaja 2015

AO Železničar: 3. avgusta smo se Silvo Vrhovec (Limberk), Abdushi Abdurahim (PD Sharri Prizren) in Marko Pratnikar (Mežica) povzpeli na Pik Razdelnaja (6167 m).

VZPON NA GORSTVO PAMIR V KIRGIZIJI

Po vrnitvi iz Kirgizije sem še vedno poln različnih vtisov. Kljub velikim težavam, ki so nas spremljale pri vzponu v gorstvo Pamir, smo v torek, 3.8.2015 Silvo Vrhovec (Limberk), Abdushi Abdurahim PD Sharri Prizren in Marko Pratnikar (Mežica) uspeli osvojiti vrh Pik Razdelnaya 6167 m. Po podatku Wikipedije je Pik Razdelnaya visok 6210 m.

Na odpravo in vzpon smo se pripravljali že doma z več enodnevnimi turami v domačih gorah in z dvodnevno turo na štiritisočak v Italiji. Vedeli smo, da se na samem vzponu lahko srečamo s težavami pogojenimi z višino. Načrte na vrh Pik Lenin 7132 m (kamor se je odpravila naša sedemčlanska odprava) so nam prekrižali predvsem slabi pogoji (dež, veter, sneg, megla). Na gori si odvisen predvsem od vremena. Najbolj nas je onemogočil močan veter.
Še preden smo začeli pot ob vznožju gorovja, smo ugotovili, da se je izgubil del prtljage oz. opreme za vzpon: višinska hrana, moji višinski čevlji in rokavice. Na letališču so obljubili, da prtljaga pride za nami. Odšli smo v bazni tabor in začeli z aklimatizacijo na višino in vzpon. Tu je, na višini 4408 prijatelj, član odprave Marko Leban (Cerkno) dobil višinsko bolezen in se je moral zato vrniti domov. Jaz sem med tem časom dobil višinske čevlje od enega Francoza, tako da smo preostali trije lahko nadaljevali pot. V nadaljevanju vzpona nam je zagodlo vreme. Le dvakrat smo videli vrh za kratek čas.
3. avgusta smo nadaljevali pot iz 5200 m proti vrhu. Cca. na 5900 m mi je v nogi počila mišica. Vedel sem, da če končam na 5900 m, nisem opravil »svoje naloge«. Za to odpravo in vzpon sem se namreč predhodno veliko pripravljal. Kljub močni bolečini v nogi mi je uspelo osvojiti svoj prvi šesttisočak, skupaj s še dvema članoma odprave!
Ob spustu iz vrha Pik Razdelnaya v bazo na 5200 m smo srečevali tudi druge naveze in si v pogovoru izmenjali svoje izkušnje. Ko smo se iz 4400 m spustili v bazni kamp 3600 m, smo po radio postajah izvedeli, da je ena naveza padla. Umrl je en Rus, Francoz je utrpel poškodbo glave in čeljusti, Nemec poškodbo rame in noge, Čeh je dobil samo zunanje praske. Bili smo šokirani! Saj smo pet ur pred nesrečo z njimi še srečali! V takšni situaciji ugotoviš, da te včasih nekaj, kar sprva predstavlja težavo (izgubljena oprema za vzpon, počena mišica) reši. Po prvem šoku smo se odločili, da se naše bivanje na gori kljub temu, da smo imeli še tri dni rezervnega časa na tej višini počasi končuje. Ne moremo vec rizkirati. Pripravili smo opremo za vrnitev in si priskrbeli predčasen prevoz do mesta Osh. Vožnja v mesto Osh po brezpotnih poteh z Ruskim terencem (kombijem) ni nič kaj udobna in traja cca 7 ur. Ko smo se namestili v hotel,nas je ponovno dohitela slaba novica. Irancu, ki se ni mogel pravočasno vrniti zaradi megle, so pomrznili prsti na roki in eni nogi, zaradi višinske bolezni na višini 4400 v taboru umrl Španec.
Hvaležen sem, da smo odpravo kljub težavam, ki so bile velike a ne usodne, srečno končali.
Lep pozdrav!
Silvo Vrhovec

17.08.2015 06:31
VZPON NA GORSTVO PAMIR V KIRGIZIJI