Janez Pikon: Obli gozdni vrh le blago izstopa na Jelovici, geige - gosli ali violina, Goslarjev grič, severno za Danjarsko planino pripada grebenu med bohinjsko in selško dolino.
Severno in nižje pod Danjarsko planino, kjer zahodni in razgledni Rehtarjev grič (sodnik, sodnikov grič, domače hišno ime, obenem senožet na zahodnem grebenu Danjarske planine, ki je pretežno porasla z gozdom) z višjim Žbajneke-om (Žbajneke, prašičji greben vzhodno na Danjarski planini, greben, kjer se radi zadržujejo divji prašiči) na vzhodu dolge planine ne dovolita skupaj z grebenom pokukati gozdnemu vrhu, ki svoje blago pobočje dviga nad Jelovico, toda Gajgarjev grič (geige - gosli ali violina, med domačini poznan tudi kot Goslarjev grič, severno za slemenom Danjarske planine) in nad predelom Žlohtejbn (klanec nad ravnico, ob planini, do kamor privede makadamska cesta s Soriške planine) še vedno pripada grebenu med bohinjsko in selško dolino.
Rahel veter vleče že na Soriški planini, odkoder se preko predela Zadnje movže, (kotlina, pozimi mrazišče med seboj ločeno s poraščenim grebenom, vrtača in globel, kraško polje v katerem se sestavijo jezera hladnega zraka, ko se hladni zrak ne more umakniti, se ohlaja do jutra in doseže najnižjo temperaturo, toplo sonce pa v poletnih dneh še pričara v globeli tišino, le streljaj od vrveža na planini). Tako se imenuje ravninski del vse do Mišjega grunta (1278 m), področja pod Danjarsko planino (1420 m), kjer se dvignem po razglednem grebenu do Rehtarjevega griča (1391 m) na robu planine. Tukaj že močnejši veter odganja oblake proti jugu in mi s tem pomaga k boljšemu razgledu, predvsem proti Gorenjski.
Mlaki na severnem in senčnem pobočju in vrtači v smeri Gajgarjevega griča (1462 m) me prepričata, da nadaljujem na razgledne Žbajneke (1538 m) in po Danjarski planini, ter strmem predelu Kačji rob (1520 m), ta deli z grebenom in vrhom, tudi planini Zgornja Irn (1457 m) in Spodnja Irn (1334 m), se spustim severno proti Čukovi konti (1434 m), kjer zahodno po gozdni vlaki dosežem izsekano področje pred gozdnim vrhom Gajgarjev grič (1462 m). Sveže sledi jelenov me vodijo v smeri zahoda, kjer severno po gozdni krnici in poraščenem grebenu poiščem samotni, ter mirni gozdni vrh, katerega blago in nizko sleme je z višjih Žbajneke le s težka opaziti, če zanj ne vemo in ne poznamo okolice.
Gozdni vrh, kot okolica spominjata na nekoč neporaščeno pokrajino, ki je pripadala že tako obsežni Danjarski planini, kajti številne zapuščene travnate površine, ki se zaraščajo so še vidne med redkim drevjem. Opuščena gozdna vlaka je edina sled, ki je služila za odvoz posekanega lesa iz predela pod Gajgarjevim gričem. Zapustim gozdni vrh in nadaljujem severovzhodno ob predelu Brezovec v smeri Požlek-a ob Čukovi konti do gozdne ceste nad Vandrovčevim kopiščem.
Janez Pikon