Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Sanje delfina

Albin Simonič: začel bom z mojim opisom te smeri v Ojstrici, ki se od skice v vodniku Logarska dolina kar razlikuje. Skica res ni najboljša.

Namen mojega pisanja pa je predstavitev smeri na način, ki mene motivira za kakšno smer.
Kje sva plezala z Lukom Mokotarjem najbolje pokaže vris na fotki. Na žalost pa je tu samo od tretjega raztežaja dalje. Lahko pa povem, da je vris na fotografiji v vodniku boljši in mi je bilo po njem bolj jasno kje gre smer.
Začetek sicer ni ravno težko najti, je kakšnih 30 metrov desno od začetka izrazite gredine, kjer poteka smer Modec-Režek. Tu je nekakšen kot, ki ob nevihti očitno nudi pot vodi. Danes teče čez mali potoček, ker je včeraj zvečer močno deževalo. Tako greva po rampi smeri Modec-Režek do pod krajše zajede in tu se obrneva navzgor. Krajša zajeda je kar sitna (VI), še posebej ker je povsem vlažna. Potem pa sledi lepo plezanje po kompaktnih ploščah do lažjega sveta po katerem je potrebno splezati še cel raztežaj in priplezaš pod strehasto zaporo do kompaktnih plošč, čez katere vodi skoraj vodoravna poč. Tu sta na sidrišču pod previsom dva klina. Čez najtežji in najlepši raztežaj (VII-) te vodijo klini, ki jih je v tem raztežaju pet. Prvi je še na sidrišču, potem pa se opremljenost smeri v glavnem konča. Tu sva plezala malo v levo do krušljivega stolpiča, nato na njega in v desno v nišo, kjer se srečava s sidriščem smeri Ogrin-Omerza. Tu raztežaj progi desni do naslednje niše iz katere vodi izrazita poč v levo. Tej spet slediva cel raztežaj do poličke. Nad njo pa sva sledila sistemu lepih poči najprej malo v desno potem pa v levo. Tu pregledam levo in desno in naredim sidrišče malo v levo v votlini. Za ta raztežaj pa nisem najbolj siguren če je del te smeri. Sledil sem naravnim prehodom in zaplezal v zajedo na desnem robu votline. V njej pa sem našel tri kline, ki bi lahko bili tudi od smeri Minljivost. Kje pa je bolj naraven prehod pa ne vem? Tako sva prišla na gredo smeri Ogrin-Omerza točno pod linijo spominske smeri Iva Reye.

Smer sta prva preplezala veliki poznavalec Ojstrice Janko Oprešnik in Jasna Bratanič leta 1994. Krasi jo dobra skala predvsem na težjih mestih. Najtežji raztežaj je res krasen, lepo plezanje in prehodi pa so tudi v 7. in 8. raztežaju. Zadnji raztežaj pa je kar zahteven in rahlo krušljiv na začetku, potem pa je zajeda lepa. V smeri je skoraj vsa sidrišča potrebno urejati sproti zato je potrebno vsaj pet klinov. Za vmesno varovanje pa sem potreboval set zatičev in metuljev in gurtne za mostiče.
Smer se mi zdi kompleksno kar zahtevna, plezalske težave pa takšne kot jih označujem na sliki in sem jih zasledil tudi pri drugih ponavljalcih.

Midva sva nad gredino zavila v Zmaja, pa sem naredil kiks in plezal v drugem raztežaju (nad gredino), kar v desno, po počeh. Ja, na sidrišču po sedmem raztežaju Delfina sem opazil, da sem se očitno močno naslonil na fotoaparat in ekran je šel ''rakom žvižgat''. Tako sem tudi ostal brez skice. Seveda sem mislil, da se bom pa ja spomnil Zmaja, ki sem ga nazadnje plezal pred kakšnimi 25. leti. Pa ni bilo čisto tako in ''kiks'' je bil tu. Na srečo je tam dobro narejeno sidrišče, ker se je nekomu pripetilo nekaj podobnega (no tisto sidrišče, ki sem ga videl že od daleč, je mene tudi ''privleklo'' toliko v desno). Od tu se po vrvi spustiva na gredino smeri Ogrin-Omerza in po njej lepo zaključiva smer.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti